Posted by: Janez Božič | 19/08/2016

GOJENJE ČEMAŽA

Zelo pogosto vprašanje oziroma pripomba permakulturnih začetnikov: »Pod orehom pa ne raste nič,« izhaja iz zakladnice slovenskih pregovorov. Na srečo je to še en pregovor, ki ni resničen: pod orehi med drugim raste tudi čemaž.

Čebulice čemaža lahko pravzaprav izkopljete kadarkoli in z malo pozornosti bodo svoje novo nahajališče sprejele brez pripomb. Seveda pa ima tudi čemaž svoje ritme in kot ena izmed čebulnic ima podobne navade kot česen in narcisa. Torej je za presajanje najboljši čas, ko se žanje pšenica. To je natančno takrat, ko ga je najteže najti. Čemaža sedaj na površini ni, rastišča, kjer se je spomladi bohotil v nepreglednih preprogah, preraščajo druge rastline ali pa so zaradi pregloboke sence celo gola. (Kar med drugim pomeni tudi to, da orehova senca sploh ni tako globoka, kot bi si kdo mislil.) In kljub temu je na teh površinah pridelek več kot obilen, zelo kvaliteten in ne potrebuje nikakršne nege.

cemaz

Na bregu potoka čebulice čemaža najdemo na površini.

Čebulice se nahajajo do 10 centimetrov globoko v vse prej kot mehki zemlji, če jih hočete izkopati, vsekakor potrebujete lopato ali pa vsaj lopatko. Nato morate nadvse optimistično zakorakati na dobro znano nahajališče in tam, kjer ste spomladi nabrali največ slastno dišečih listov, pogumno zasaditi lopato v tla. Nabrali jih boste, kolikor jih potrebujete, oziroma kolikor zmorete, saj je zemlja včasih zelo trda, čebulice so globoko in veliko je zelo majhnih. Beseda čebulica bi pravzaprav lahko koga zavedla, tisto kar iščete je nepravilnih oblik in bolj podobno oluščenemu stroku česna, kot čebuli. Poleg tega nimajo za čebule značilne slojevitosti. Koreninice, ki izraščajo na spodnjem delu, pa so razmeroma debele in maloštevilne. Seveda jih boste poskusili izkopati čim več, vendar vam ni treba skrbeti, saj se dobro obraščajo. Pri tem je treba poudariti, da je bolje več raziskovati, kot vztrajno kopati. Skozi nahajališče, ki ga najpogosteje obiskujem jaz, teče potok in na njegovem bregu je veliko mest, na katerih so čebulice kar lepo na površini.

Ko ste jih nabrali, jih je seveda potrebno posaditi, torej v globino do 10 centimetrov. In ne pozabite, v orehovo senco! Čemaž svojo razprostranjenost namreč dolguje predvsem strategiji, da polno razrast doseže še preden se druge rastline olistajo. Ta strategija sloni prav na čebulicah, v katerih so skrite hranilne snovi, ki omogočijo hiter start. Poleg tega je tudi senco-vzdržen, saj cvetenje in zorenje poteka, ko je drevesni sloj že v polni olistanosti. To sta torej dva temelja njegove konkurenčnosti in z upoštevanjem le teh boste čemažu zagotovili konkurenčnost tudi v vašem vrtu trajnic. Cilj namreč ni pridelati nekaj listkov za popestritev spomladanskih solat, temveč vzpostaviti rastišče, ki ga boste izkoriščali vse življenje.

Ne spomnim se več, kdaj sem ga v svoj gozdni vrt presadil prvič, mislim pa da bo 10 let kar dober približek. Posadil sem jih eno vrsto, dolgo okoli 2 metra. V tem času se je razrasel v nahajališče nepravilne oblike, ki jo je določila najgloblja senca, ki sem jo imel na razpolago.

Posted by: Janez Božič | 17/08/2016

Cepljenje sadnega drevja

Kje: Dolenjska, Novo mesto, Črešnjice pri Otočcu 81
Kdaj: sobota 3. septembra ob 9h

Že od 1999 ustvarjamo gozdni vrt. Kako osvoboditi drevesa, ki jih je divjina že prerasla, kako pomagati divjakom sadnega drevja, ki rastejo v navidez neuporabni goščavi, katero samoniklo rastje je primerno za umestitev v gozdni vrt. Vse to in marsikaj že vemo. Tokrat pa se bomo posvetili tudi cepljenju sadnega drevja. Kako nabrati cepiče, kakšni morajo biti, kako cepiti, kako oskrbeti cepiče, ki so se lani prijeli ….

Dobimo se na Permakulturnem posestvu pri pojočem potoku, kjer bomo gostili Roka Janževiča – možaka zelenih rok.

Samoniklim drevesom bomo poskusili vcepiti kulturo po lastnem izboru, hkrati pa bomo še kaj pojedli, popili in se dobro imeli.

cisto natancno
Število oseb je omejeno, predhodne prijave zbiramo preko
emaila: janez.bozic@outlook.com, kjer boste izvedeli tudi
točno lokacijo. Prispevek za predavatelja, organizacijo, kosilo, tople in hladne napitke je 20€.

Posted by: Janez Božič | 10/04/2016

BLJUŠČ

Jeseni je bil najboljši čas za iskanje nahajališč  bljušča (Tamus communis). Lahko bi ga spoznali po rdečih kroglicah, ki so visele z vej na gozdnem robu, najraje južnem. Res je, da takrat ne bi nabrali nič hrane, zato pa bi se lahko ponjo vrnili spomladi in vsako naslednjo pomlad. Tisti, ki se vam jeseni ni dalo, pa se potrudite in poiščite mesnate, ukrivljene in izredno neopazne mlade poganjke sedaj, oziroma takoj, ko se malo posuši.

bljust_divji

Izdajalsko rdeče jagode vam bodo jeseni pokazale nahajališča bljušča.

Bljušt (bljušč) je ena od tistih jedi, na katere so nas navadili Dalmatinci, vendar za razliko od Šparuga (špargljev) raste tudi v celinskem podnebju. Okus pa je okus, o njem se ne razpravlja. Meni je všeč tako surov, kot kuhan ali pečen, zato sem se potrudil razmisliti tudi o tem, kako bi spodbudil njegovo rast, torej o gojenju.

blust_in _pol

Danes si lahko pripravite kosilo iz takih poganjkov. Če jih boste seveda našli. (Foto: Miša Keskenović)

Na svojem posestvu sem ga prvič našel šele pred kakimi petimi leti. Za začetek ga nisem pokosil, kar je bilo že dovolj, naslednje leto se je pridelek podvojil. Kot gojena zelenjava je zelo hvaležen, saj se odziva tudi na najmanjše poskuse pomoči, hkrati pa ne izgubi niti malo okusa, kot se to rado zgodi pri špargljih. Pri gojenju je seveda najpomembnejše, da mu ne posekate rastline, na kateri raste. Če to storite, se boste morali namreč sprijazniti z dejstvom, da ovijalke brez opore rastejo zelo slabo. Ali pa se potruditi in ob najmočnejši poganjek vsako leto zapičiti kol. Prav tako ni dobro odstraniti stebel, ki čez veje opornih grmov ali dreves visijo preko zime, saj so le-ta najboljša možna opora, okoli katere lahko zraste pravi steber več metrov visokega bljušča. To, da literatura kot največjo dolžino navaja tri metre, lahko spregledate. Ker je plezalka, sem bil zelo presenečen, da se zelo dobro odziva tudi na pletje. V letnem času, ko je jasno vidno kateri poganjek je zmagovalen, saj ga krasi obilica plodov, ga lahko oplejete hitro in učinkovito. Predvsem pa natančno in temeljito, zelo pa priporočam pletje takrat ko rastlina ni vidna. Pletje v vseh drugih sezonah je povezano z večjo nevarnostjo zmanjšanja pridelka. Število – sicer strupenih – plodov je dober pokazatelj vitalnosti rastline. V naravi boste na enem poganjku redkokdaj našli več kot 30 plodov. Z leti uspešnega gojenja pa boste lahko vzgojili poganjke, ki bodo imeli tudi tisoč jagod.

Bljušt-biljka

Če želite povečati število nahajališč, morate ženske rastline ohraniti preko celega leta.

Jeseni ne boste našli moških rastlin, saj odmrejo kmalu potem, ko odcvetijo. Enospolnost je med rastlinami sicer bolj redka kot pri živalih, vendar je ravno bljušč ena od tistih zeli, ki ima na eni rastlini le moške, na drugi pa le ženske cvetove in zato jeseni tudi jagode. Ne vem, kakšno je razmerje med moškimi in ženskimi rastlinami v naravi, lahko pa vam povem, da je na mojem posestvu moških več kot ženskih, zato se vam bo splačalo, ko se spomladi odpravite po zelenjavno prilogo, podrobno pregledati tudi bližnjo okolico.

Viri:

http://biolib.mpipz.mpg.de/thome/band1/tafel_135.html

 

Posted by: Janez Božič | 07/04/2016

NAPOVEDNIK

CEPLJENJE SADNEGA DREVJA– 1-dnevna delavnica

Sobota, 23. aprila od 9:00 do 17:00

Dolenjska, Novo mesto, Črešnjice pri Otočcu

Dobimo se na Permakulturnem posestvu pri pojočem potoku, kjer bomo gostili Roka Janževiča – možaka zelenih rok.

Samoniklim drevesom bomo poskusili vcepiti kulturo po lastnem izboru.

Število oseb je omejeno, predhodne prijave zbiramo preko
emaila: janez.bozic@outlook.com, od koder vam bomo poslali tudi natančnejši opis poti. Prispevek za predavatelja, organizacijo in kosilo (+kava,čaj,sok): 20€.

———————————————————————————————————

TEČAJ PERMAKULTURNEGA NAČRTOVANJA  – 12-dnevna delavnica

26.aprila do 5. junija 2016

Osrednja Slovenija, Šmartno pri Litiji, Domačija Pr’ Nebavc

Tako imenovani PDC – Permaculture Design Course ima status osnovnega permakulturnega izobraževanja. Pridružite se nam.

Več na http://prnebavec.si/events/event/permaculture-design-course-72-urni-tecaj-permakulturnega-nacrtovanja/

———————————————————————————————————

Worldwide Permaculture Network

Za vse tiste, ki bi želeli, da je slovensko permakulturno gibanje vidno tudi na svetovnem
zemljevidu, bi želeli obiskati permakulturnike po celem svetu, jih povabiti na svoj dom.
Ali bi želeli preprosto navezati stike s podobno mislečimi?

http://www.permacultureglobal.com/

Včlanite se in se spoznajte s svetovnim permakulturnim gibanjem.

 

 

 

Posted by: Janez Božič | 04/04/2016

VABILO

 

1530487_701798383295336_2826626116758793003_n

Vaš vrt se začenja na robu najbližjega gozda. Poglejte, kaj vse raste v njem.

Spoznajte rastline, ki bi morale biti prve na poti k samooskrbi. Gojenje le teh je zagotovo najbolj. Približajte si vašo okolico in preskusite kakšen nenavaden recept, o katerem boste dvomili samo tako dolgo, dokler ga ne boste poskusili. In ko boste tudi vi rekli: »Vsi smo snedli vse!«, boste vedeli, da na vrtu ne moremo pridelati nobene tako hranljive zelenjave – naj bo vitaminsko, rudninsko in še drugače sploh in oh in bio in aktivno – kot jo lahko naberemo med grmi tam pod hribom ali ob potoku. Brez zadržkov se podajmo v svet nabiralništva in divje kulinarike.

Hkrati bomo poskusili divjino pripeljati v svoj dom in tako zavestno ustvariti optimalno donosen ekosistem, ki bo imel vse lastnosti naravnih ekosistemov tako glede raznolikosti, kot uravnoteženosti in prožnosti. Tu bomo razvili harmoničen odnos med ljudmi in pokrajino, ki vam bo nudil hrano, energijo in zaščito, ter uspešno zadovoljil tudi druge materialne in nematerialne potrebe, pa tudi kakšno željo.

Raj je tukaj in zdaj. Nismo izgnani iz raja, le pozabili smo, da v njem živimo. Sprememba je preprosta, četudi ali kar predvsem tako, da pojemo rajski obrok.

Janez Božič je permakulturni učitelj, ki že od leta 1997 organizira številna odlično sprejeta permakulturna izobraževanja. Na teh skozi igro, vajo, delo in če ne gre drugače tudi s predavanji ljudi spoznava s sistemom načrtovanja, ki je osvojil svet.

Večina delavnice bo potekala v naravi, zato se obujte in oblecite terenu in vremenu primerno.

Cena delavnice 20€, vsebuje program in prehrano.

Za podrobnejše informacije o vsebini lahko pokličete 040 305 306 (Janez) ali pošljete mail na naslov janez.bozic@outlook.com

Obvezne prijave in podrobnejše informacije o dostopu in namestitvi sprejemamo na kud.artotipija@gmail.com, (040 309 093 – Breda).
Ob prijavi navedite iz katere smeri boste prišli in dodatne želje o prehrani.

Lepe pozdrave,

Breda, Miša in Janez
KUD Artotipija

 

 

 

Posted by: Janez Božič | 02/04/2016

IZDELAJTE SVOJ PERMAKULTURNI NAČRT

Podatek da povprečna Slovenska družina za prehrano porabi okroglo tretjino družinskega proračuna sam po sebi ni pretresljiv. Bolj zanimivo je, da se v tem povprečju skrivajo taki, ki družino prehranijo z desetino in pa tudi taki, ki za prehrano družine porabijo kar polovico proračuna. Poleg tega pa vsi vemo, da je samo domače tisto kar šteje. Ne samo, da je boljšega okusa, bolj hranljivo in zdravo. Ob pridelavi hrane se razgibate, med deljenjem viškov krepite svoje vezi z socialno okolico, se posončite … Predvsem pa se in vklopite v tok narave, ki se bo iz vrta lahko razširil tudi ostala območja vašega doma.

Spirala-samooskrbe-2016

Pozabite na aditive, barvila in konzervanse z imeni, ki jih ne znam niti izgovoriti. Ni se vam treba boriti proti znanosti, ki agresivno zanika izkušnje in nam vsiljuje svet v katerem smo vsi neuke stranke. Pridružite se tisočim, ki smo prvi korak že storili. Na delavci vam bomo pomagali ponovno vzpostaviti vaš stik z naravo in izdelati permakulturni načrt za vaš dom, ki se bo tako počasi in zanesljivo spremenil v vaš lasten ekosistem. Ta bo zadovoljeval vaše potrebe in to ne samo po hrani. Vsak človek namreč potrebuje tudi čist zrak, vodo, toploto, toplino in ne nazadnje tudi notranji mir. Ne bo vam več potrebno razmišljati kateri strupi so se pretihotapili v vsakdanjo kmetijsko prakso ali pravilnike o tako imenovanem ekološkem kmetijstvu. Načrt vas bo usmeril v nadgradnjo vašega znanja k zadanim ciljem in vas naredil neodvisne od trenutnih navdihov industrije in njenih zaveznikov.

Delavnica se bo za tiste najbolj zagnane začela že ob prijavi. Takoj boste namreč prejeli navodila kako do brezplačnih podatkov, ki jih potrebujete kot osnovo za izdelavo načrta. Na delavnicah bomo spoznali, kje začeti, kaj vse lahko vklopite v vaš ekosistem tudi, če niste lastniki kmetije – »Vredne su stvari u malim paketičima«. Preko individualnega dela med, oziroma, če boste želeli tudi po delavnici bomo načrt naslonili na zmožnosti vašega okolja.  Za tiste, ki pa vam bo že med delavnico uspelo izdelati kar najboljši načrt pa bomo pripravili delavnico pri vas doma. V tem procesu bomo spoznali vzorce in tokove, ki jih bomo povezali v zaključeno celoto preko katere se boste lahko kar najuspešneje vklopili v Spiralo samooskrbe.

Za podrobnejše informacije o vsebini lahko pokličete 040 305 306 (Janez) ali pošljete mail na naslov janez.bozic@outlook.com
Obvezne prijave in podrobnejše informacije o dostopu in namestitvi sprejemamo na kud.artotipija@gmail.com, (040 309 093 – Breda). Ob prijavi navedite iz katere smeri boste prišli in dodatne želje o prehrani.

Več na Permakulturnem blogu.

Lepe pozdrave

Breda, Miša in Janez
KUD Artotipija

Posted by: Janez Božič | 31/03/2016

Permakulturna delavnica

Spirala-samooskrbe-2016

Posted by: Janez Božič | 29/01/2016

NOVA PARADIGMA

 

Isac Newton se je motil. To danes vedo vsi, ki ji je mar. Zanimivo pa je da to nikogar več ne moti. Ko govorimo o jabolkih, ki padajo z drevesa uporabljamo eno fiziko, ko pa govorimo o atomih ki padajo , od koderkoli atomi pač padajo uporabljamo drugo fiziko.

In prav tako se je motil Rene Deskartes. Če temu seveda lahko rečemo pomota. Čas je pač neusmiljen sodnik. Ko je Rene napisal slovite Metode, ki so končno razmejile teologijo od znanosti, je imel že v času svojega življenja številne in zelo vplivne kritike, nekateri so ga hoteli preprosto zažgati, drugi pa so bili konstruktivni in so oporekali njegovim trditvam.

faust-2008

Osrednja figura nemške književnosti, pesnik, Johann Wolfgang von Goethe je tako pripomnil, da je življenje nadvse dinamična zadeva in se kot taka v predlagan model ne bo zlahka vklopila. Kot izgleda so Metode poleg cerkve motile predvsem Nemce saj so tudi poznejše kritike prihajale iz nemško govorečih dežel. Filozof Immanuel Kant je namreč Wolfgangu pritrdil s teorijo samoorganizacije. Po njunem mnenju sta bila dinamičnost in samoorganiziranje za mehanično znanost nepremostljiva ovira. Vendar so Metode preživele. Znanosti, ki sloni na Renejevih in Isacovih načelih zato danes imenujemo mehanistična znanost.

Za tiste, ki Metod niste prebrali naj omenim, da vsebujejo 4 načela, ki opredeljujejo poskus in s tem znanost, ki mora sloneti na dokazih. Drugo načelo govori: »Sleherni problem, ki ga bom raziskoval, bom razdelil na toliko delov, kolikor je mogoče in kolikor je potrebno, da se reši kar najbolj skladno.«. Skratka celota je težko doumljiva medtem, ko so njeni deli, čim manjši, če se le da, lažje prebavljivi. Vendar se tu skriva past: »Ali bodo deli, če bi jih kdo poskusil zložiti nazaj zopet vzpostavili celoto?« Mogoče bi bilo tako, če bi osnovni problem analiziral in nato zopet zložil Rene ali kak drug neoporečen znanstvenik.

Johann-Wolfgang-Von-Goethe-Forward-Goes-Backward-Quotes-Images-540x304

In danes gre na žalost še na slabše. Znanost namreč rešuje predvsem probleme za katerih reševanje je plačana. In ker dela za naročnika, ki ga prav tako zanima predvsem denar, se bo pri analizi problema nemalokrat opredelila le do delov, ki jih je možno finančno ovrednotiti. Če bodo zelo natančni se bodo spustili do merljivih delov vendar to še ni vse. Nekateri delov problema se ne da meriti, poleg tega pa obstajajo tudi deli problema, ki jih tudi najskrbnejša analiza ne bo razkrila. Ker torej nismo sposobni popolne analize je tudi popolna sinteza nemogoča in od tod izhaja minimalna napaka, ki pa je na nesrečo mehanističnih znanstvenikov sistematična. Skratka napaka manjkajočih delcev.

Če bi bilo to vse, bi bilo preprosto, vendar ni. Obstaja še malenkost verjetnostnega računa, ki ga je na Renejevo nesrečo Blaise Pascal začel razvijati šele 1653 torej 16 let po izidu Metod. In verjetnost nam z matematično gotovostjo govori: »Če mečete kocko je ob vsakem metu verjetnost, da bo padla recimo trojka, 1/6, verjetnost, da bo trojka padla dvakrat zapored pa je 1/36.« Ups, več in več trojk kot želite dobiti zaporedoma manjša je verjetnost, da vam bo uspelo. Hvala bogu je vpliv manjkajočih delcev veliko manjši kot 1/6, konec koncev jih je nekdo spregledal. Vendar je v vsakem poskusu, ki poteka v naravi neodvisnih ponovitev neprimerno več, kot dva in ob vsakem zaporednem neodvisnem poskusu se verjetnost neugodnega rezultata povečala.

pascal

Pa to še ni vse, ampak šele v devetnajstem stoletju bodo odkrili, da gre narobe vse kar lahko gre narobe.

Poleg tega pa se vsak dan zapletamo v poskuse, torej sisteme, pri katerih želimo ugoden rezultat, včasih tudi preživetje, doseči vedno znova. In ne samo to, število neodvisnih podsistemov, torej poskusov, ki gradijo čisto vsakdanje sisteme, recimo promet je nepregledno. Ceste, signalizacija, udeleženci, avtomobili … Tudi sam avto ima številne podsisteme: pogon, elektrika, hidravlika … In če hočemo priti na cilj mora vsak od teh podsistemov delovati. In na cilj želimo priti vsak dan ali pa celo vsak dan večkrat. Pa pridemo? No ja leta 2014 je na Slovenskih cestah umrlo 108 ljudi. Ti na cilj niso prišli. Potem pa jih je tu še veliko, ki so na cilj prišli po izjemno neprijetnih ovinkih. Poškodbe, težje in lažje, materialna škoda, duševna stiska udeležencev nesreč in njihovih bližnjih … Res težko bi rekel da ta sistem deluje. Število podsistemov našega ljubega planeta pa je ogromno, tudi če bi rekli neskončno se ne bi veliko zmotili. In v vsakem podsistemu se lahko skriva napaka manjkajočega delca. Mehanistična znanost tu nima kaj iskati.

9168-immanuel-kant-quotes-sayings-knowledge-experience-wallpaper-1024x768

Tudi zato so se naravoslovne znanosti v veliki meri oprle na dognanja Wolfganga in Immanuela. Najbolj znan je zagotovo Chareles Darvin, ki je razvil evolucijsko teorijo. Pozor po izobrazbi je bil teolog torej pristaš filozofske paradigme kjer dokazi ne igrajo tolikšne vloge. Prav tako vsi naravoslovci poznajo Carla von Linnéja. Ta je izjavil: »Bog je ustvaril Linne pa razvršča«, če se kdo ni strinjal se je moral soočiti z nadvse neprijetnimi obrazi izjemnega znanstvenika. Če pa je, oziroma so, odkril napako je Linne preprosto natisnil novo izdajo. Za časa njegovega življenja je bilo izdaj 12. Da ne bo pomote sistematika živih vrst tako deluje še danes in ne samo na nivoju vrst torej najmanjših gradnikov, kjer bi kakšno novost in z njo povezano potrebo po popravkih tudi pričakovali, temveč tudi nivoju kraljestev-temeljnih gradnikov. Carl je tako poznal tri kraljestva, rekord pa so dosegli leta 1977, ko je bilo kraljestev kar 6. Na stara leta je Carl prestopil med mistike.

charles

Ernest von Haeckel, sicer ni splošno znan, je pa kljub temu utemeljitelj ekologije. Kljub izjemnim znanstvenim dosežkom je ob svojem znanstvenem delu razvil tudi umetniški pristop torej paradigmo, ki se je dokazi sploh ne tičejo. Skratka pesnik, filozof, mistik, teolog in umetnik. Seveda se je zgodba nadaljevala. Takoj, ko so dokazali Immanuelovo trditev, da imajo živi sistemi sposobnost samoorganiziranost, so ugotovili da so nekateri navidez ločeni deli neločljivo povezani. In še več ti sistemi so hierarhični vendar iz dogajanj na enem nivoju nikakor ne moremo sklepati na dogajanje na drugih nivojih, torej neodvisni poskusi. In končno so kot nasprotje mehanskem razvili sistemsko razmišljanje pri katerem moramo biti pozorni na celoto, odnose med objekti in vzorce v sistemu, ne smemo se zmrdovati nad kvalitativnimi opisi in razmišljati procesno in vsebinsko.

Skratka malo bolj zapleteno, kot bi si mislil na prvi pogled. Za odkritje Isacovega manjkajočega delca smo potrebovali Alberta. Koga moramo počakti , da nam bo končno jasno? Znanost ni vsemogočna.

Posted by: Janez Božič | 04/08/2015

NAJ VAŠE VRTNINE PREŽIVIJO VAŠ DOPUST

Sedaj je zadnji čas, da se odločite za zastiranje, saj bo večina rastlin, ki ste jih tako pridno gojili celo pomlad, potem ko se vrnete z dopusta, že mrtva.

Časopise v permakulturi uporabljamo že 40 let.

Časopise v permakulturi uporabljamo že 40 let.

Na žalost ta zastirka ne bo tako učinkovita, kot bi bila tista, ki bi jo negovali že leta, ampak enkrat je pač treba začeti. Poleg tega pa je zastiranje sedaj, ko so rastline odrasle, težje opravilo. Najlažje je rastlino posejati ali posaditi naravnost v zastirko, kjer jo nemudoma pričaka nekaj civilizacij podpornih organizmov, skritih v enem najbolj dovršenih sistemov vseh časov – kompostu. Če kompost nastaja natančno tam kjer in takrat ko ga rastlina potrebuje, potem je ta kompost nekoliko boljši kot tisti, ki je ravnokar preživel premetavanje, sejanje, ležanje v pregretih vrečah in podobne nevšečnosti, ki občasno doletijo komposte. To je pač kompost s civilizacijami.

Zastiranje neobdelanih površin je bolj preprosto.

Zastiranje neobdelanih površin je bolj preprosto.

Če boste pravilno zastavili, boste zametke teh civilizacij lahko začeli opazovati že, ko se vrnete z dopusta. Rastlinam najprej, tam kjer je to možno, potrgajte vse spodnje liste, za katere kaže, da se bodo posušili in poščipajte vse poganjke, ki v rasti zaostajajo. Nato močno zalijte in zastrite s čim za plevel nepropustnim. Lahko uporabite tudi papir – ali bo to karton ali časopis, pa je odvisno od želene debeline zastirke. Pomembno pa je, da zastrete s tremi pastmi papirja. Najbolje je, da prvo plast postavljate v eno smer, drugo pravokotno na prvo in tretjo zopet v isto smer kot prvo. Pri tem ne gre za debelino neprebojnega sloja, temveč za natančnost – cilj je čim manj luknjic, ki so magnet za vršičke, na primer slaka.

Na to površino dodajte še drugo plast zastirke. Najpreprosteje jo je pokositi v neposredni bližini vrta, zelo radi pa v ta namen uporabljamo slamo. Ta sloj naj bo čim debelejši, ob rastlinah do prvih listov ali poganjkov, med rastlinami pa toliko visok, da ne ovira rasti – okoli 30 centimetrov.

Zastiranje ohranja vlažnost in povečuje rodnost.

Zastiranje ohranja vlažnost in povečuje rodnost.

Seveda bodo podporne civilizacije papir, slamo ali mrvo v zastirki spremenile v kompost. Seveda bo plevel zastirko prej ali slej prerasel. Vendar je bila to le zastirka, ki ste jo naredili, ko se vam mudilo na dopust. Če želite zastiranje v svoj vrt uvesti trajnostno, kar je seveda edini smiselni način, morate pridelavi zastirke nameniti kar nekaj časa in pa seveda tudi površine – recimo 1/3 površine vrta. Če ste perfekcionist, boste na to površino posejali gabez, deteljo, volčji bob ali nekaj, kar hitro raste in daje obilico materiala. Če niste, boste pač kosili tisto, kar zraste. To zastirko preprosto dodajajte na staro zastirko, občasno dodajajte sadike – in uživajte.

Vir:

http://www.agardenforthehouse.com/2012/06/newspaper-mulching/

https://diywithkathy.wordpress.com/2015/05/29/newspaper-mulch/comment-page-1/

Posted by: Janez Božič | 29/07/2015

KOSILO NA DVORIŠČU

Poletno deževje, kot ve vsak Slovenec, bo pognalo gobe iz tal. Pa ne samo gob, prav tako je odprlo sezono poletne divje zelenjave, recimo navadnega tolščaka (Portulaca oleracea). Letos ga je prvi našel triletni sin, na žalost v najbolj pognojenem delu igrišča – očitno tolšcu ugajajo s hranili bogata tla.

Ni ga težko spoznati ali najti, poleg tega pa ga ne morete z ničemer zamenjati.

Ni ga težko spoznati ali najti, poleg tega pa ga ne morete z ničemer zamenjati.

Navadni tolščak je nizka, na zemlji ležeča, od mesta izrasti naprej razrasla rastlina. Steblo je okroglo, mesnato, svetlo zelene ali rdečkaste barve, dolgo približno toliko kot je staro. Listi so debeli, mesnati in sočni, cvetovi so majhni, rumenkasti, zvezdaste oblike in odprti samo v sončnih dopoldnevih ali popoldnevih. Nabiramo ga še preden semena dozorijo, torej zdaj. Semena so namreč zelo drobna, trda in pod zobmi puščajo rahlo strašljiv občutek. Najlaže je nabirati vršičke do prvega poškodovanega lista. Kljub vsemu je to precej majhen grižljaj. A če vam bo všeč, ga boste gotovo pripravljeni nabrati za celo skledo. Recimo solate. Da bo naloga lažja, lahko skledo dopolnite s paradižnikovo solato, s čebulo ali brez.

Sicer izvira iz vzhodne Azije, vendar je danes razširjen po celem svetu, prav tako pa tudi po celem cvetu vedo, da je užiten in zdravilen. In so očitno vedeli tudi že v prazgodovini, saj so njegovo seme našli na številnih seliščih. Prav tako so ga omenjali zgodovinarji, že v 4. stoletju pred Kristusom so recimo napisali, da ga je pametno sejati aprila. Do sedaj so pridni vrtnarji vzgojili že 40 različnih sort, nekatere za prehrano, nekatere za okras. Izkaže pa se tudi kot zelena zastirka, ker soustvarja vlažen mikroklimat za bližnje rastline. Dober vpliv seže tudi v globino, saj ima tolščec globoke korenine, ki poleg vlage na površino vlečejo tudi hranila. Očitno se je po vsem svetu razširil s človeško pomočjo, vendar se dobro znajde tudi brez nje. Kar se tiče gojenja je zato kar najmanj zahteven. Ne izpulite ga.

Older Posts »

Kategorije

Follow

Get every new post delivered to your Inbox.

Join 378 other followers