ZA KRKO IN SOTLO

V nedeljo se boste imeli priložnost udeležiti referenduma o spremembi vodovarstvene zakonodaje. Ne zamudite.

Izredna samočistilna sposobnost rek ni sama po sebi umevna. Foto: Marko Pršina, Vir:

Nekateri se spomnimo, kako se je vse skupaj začelo; pa ne zato, ker bi imeli kakšen super spomin, ampak zato, ker smo bili v tistem času poklicni naravovarstveniki. Pravzaprav so projekt elektrarn na srednji Savi zakoličili in za njega pridobili vso dokumentacijo že davno pred tem. Vendar je v časih SFRJ, kot se je takrat rado dogajalo, zmanjkalo denarja za realizacijo. V Sloveniji se to ni ponovilo in zgradili so vse elektrarne po spisku od Brežic navzgor. Po več deset let stari dokumentaciji in to kljub temu, da so se stvari v vmesnem času drastično spremenile. Hidroelektrarna Mokrice ni bila del tega projekta, vendar so se v gradbenem zanosu odločili, da bi zgradili še to. Zato so morali, tokrat prvič, celotno dokumentacijo pridobiti po novi slovenski zakonodaji. Naravovarstveniki so dokumentacijo dobro proučili in izdali negativno mnenje. Vizjak z ekipo je poskušal to mnenje na najrazličnejše načine izpodbiti, zaobiti a mu to, presenetljivo, ni uspelo. Zavod za varstvo narave, Agencija RS za varstvo okolja in vsa sodišča od okrajnega do ustavnega so bili enotni. Ta elektrarna ni dobra ideja. Zakaj?

Ne pozabimo, da je Sotla po zaslugi vlade narodne sramote po eni strani že obdana z bodečo žico.
Vir:

Jez te hidroelektrarne bi namreč od Save odrezal Krko in Sotlo; ti dve naravovarstveno najbolje ohranjeni in tudi ovrednoteni reki se po gradnji hidroelektrarne Mokrice ne bi več izlivali v reko Savo, temveč v bazen, ki bo nastal za jezom te elektrarne. S tem posegom bi tako številnim ribam prekinili pot do njihovih drstišč in njihove habitate močno zmanjšali. Podobno bi se zgodilo tudi vidri in številnim drugim organizmom. Ti dve reki pa bi tako izgubili številne naravovarstvene kvalitete in v bodoče bi jih bilo še težje braniti, kot jih je bilo do sedaj.

Sava. Vir:

Ker elektro lobiju rušitev negativnega naravovarstvenega mnenja ni uspela, so se odločili, da bodo namesto tega spremenili zakonodajo. In kar se tiče parlamenta, so jo. Hkrati pa so seveda dregnili ob stotino podobnih problemov, ki so nastajali na vseh vodotokih in priobalnih pasovih. In sedaj smo, koder smo.

Jaz sicer živim ob Lahinji, vendar bi z veseljem pomagala sorodnicam na Krki in Sotli, če bi le lahko.
Vir:

Nekatere na žalost zelo močne politične stranke poskušajo banalizirati problematiko v stilu, saj se bodo naselile druge ribice. Ampak: krap ni sulec, kormoran ni vodomec in pižmovka ni vidra. In Dolenjci nismo Amazonski Indijanci. Kot najbrž veste, imamo v Novem mestu prav ob reki Krki najuspešnejšo tovarno v Sloveniji, reka pa je še vedno primerna za kopanje? Tudi dolvodno. Ali bo potem, ko bo vodni režim v celoti spremenjen, ko bodo tudi reko Krko spremenili v niz mlakuž, kaj takega še možno? Pa je bilo v preteklosti tudi drugače, reka takrat ni bila turkizno zelena, temveč  črno rjava, kopališče na Otočcu je zamrlo in v mestu se je širil smrad. Pa smo uredili; ne naključno in ne pomotoma in ne zlahka. In sedaj bodo o naši lepotici glasovali ljudje, ki v življenju niso imeli prilike živeti ob čisti reki.

Kadar za Slovence nadvse pomembnega vprašanja ne banalizirajo, govorijo o javnem dobrem. In res čista in prosto dostopna reka je javno dobro. Elektrika ni javno dobro, elektrika je industrijski proizvod. Ta industrija je v celoti v lasti države. Država pa je v celoti v lasti kapitala. Kapital ni javnost. Poraba energije v Sloveniji stagnira. Dodatne elektrike ne potrebujemo, razen zato, da jo za dober denar izvažajo in tako zadostijo pohlepu zelo majhne ekipe. Za to kar potrebujemo v Sloveniji, jo je dovolj in če bo treba bomo gradili nove elektrarne: na sonce in veter in nove hidroelektrarne. Ampak ne tako. Hidroelektrarna Mokrice je zločin proti naravi. In ne je ne, pa četudi je to rekla ta zadnja dekla, ki jo po spletu okoliščin imenujemo stroka.

Novi zakon bi bil samo za malenkost slabši kot stari zakon, pa je tudi stari zakon katastrofalen. Domet uradnih naravovarstvenikov pa bi se ob sprejemu predlaganih sprememb zmanjšal na izgradnjo ribje steze, ki pa še nikoli ni delovala tako kot reka in v tem sistemu tudi nikoli ne bo. Za Dolenjce, Bizeljčane in Kozjance ta referendum tako ni glasovanje o zakonodaji, temveč glasovanje o nadvse konkretnem problemu, ki bo imel neposredne posledice v najbližji prihodnosti. Mi ne bomo glasovali proti zakonu, mi bomo glasovali za Sotlo in Krko.