PERMAKULTURNA NAČELA

A: Koreninski vozli na volčjem bobu. B: Prečni prerez skozi korenino detelje, kjer na eni strani tvori vozliček b: Razvoj. C: Otekanje korenin fižola se obilno pojavi le na mestih okužbe z bakterijami Mikrococci (m). (Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Metuljnice)

Večini bralcev ob prebiranju permakulturne literature padejo v oči predvsem nasveti, ki jim z eno potezo poenostavijo vrtnarjenje ali ureditev hiše, oziroma domiselne ideje, ki jim omogočijo hitro rešitev vsakdanjih problemčkov. Skratka recepti. Na primer začimbe kot lončnice na okenski polici, ki vam bodo olajšale pripravo hrane. Ali drevo, ki bo iz atmosfere črpalo dušik in ga v sodelovanju z mikoriznimi organizmi vnašalo v vaš vednolačni vrt.

To drevo naj bi bila akacija (Robinia pseudoacacia). In? Napaka! Akacija je severnoameriška drevesna vrsta, ki so jo k nam prinesli zaradi dobre medovitosti, kvalitetnega lesa in hitre rasti, niso pa vedeli, da bo izkazala izreden potencial invazivnosti. Niso vse tujerodne vrste invazivne, toda ta je, tako kot rdeči polži – skratka nič, kar bi si želeli imeti v svojem vrtu. Mogoče akacija v Avstraliji, od koder prihaja permakultura, ni invazivna, toda v Sloveniji je. Nauk zgodbe je po mojem mnenju, da takšni recepti niso prenosljivi z enega kontinenta na drugega, včasih niso prenosljivi niti preko plota iz enega vrta na drugega. Toda permakulturna literatura vsebuje tudi načela, in ta so prenosljiva. Načelo, ki stoji v ozadju priporočila za sadnjo akacije, je: »Uporabljajte biološke potenciale.«

Naj pojasnim, kako uporabiti to načelo. Ali imate možnost dušik v svoj vrt pripeljati kako drugače? Pravzaprav, ali ga sploh potrebujete? To je vprašanje, ki si ga je potrebno postaviti najprej. Koliko dušika je v tleh, se da ugotoviti zelo natančno in zagotovo obstaja veliko trgovcev, ki so vam pripravljeni prodati najrazličnejše pripomočke za ta namen ali strokovnjakov, ki so to pripravljeni narediti za vas. Vendar nas natančna številka ne zanima. O količini dušika v tleh lahko sklepamo glede na rastline, ki tam že rastejo. Če so to koprive, regrat ali konjski ščir, potem je dušika dovolj. Če mislite, da ga manjka, pa se ga da v vaš vrt pripeljati tudi na manj nevarne načine. Če vsekakor želite uporabiti mikorizo, je dobro vedeti, da ima družina metuljnic, kamor spada tudi akacija, še okoli 1000 vrst in da robinia med njimi v pogledu vezave dušika niti ni najuspešnejša.

Najpreprostejši način za pridobitev viškov dušika pa je sprejeti dejstvo, da ste del narave in ste tako tudi del vašega vrta. In vaš urin je najcenejši in najbolj dostopen vir dušika, ki ga imate na voljo. Že vidim, kako vihate nosove. Toda pozor! Urin zdravih ljudi je na izvoru sterilen. Vsaj fantje poznamo zgodbe o Rambotih, ki v bitkah pridobljene rane sterilizirajo z urinom, mislim pa da je tudi ljudsko zdravilstvo večkrat omenilo kaj podobnega. Za tiste bolj skeptične pa je tu urinoterapija. Podrobnosti ne poznam, vendar vse skupaj sloni na pitju lastnega urina v zdravilne namene. Za tiste najbolj skeptične pa pobrskajmo po zgodovini –urea je bila prva umetno sintetizirana organska snov. Zakaj za vraga so sintetizirali snov, ki je je vsepovsod dovolj? Ne boste verjeli, toda, še vedno se več kot 90 % sintetizirane sečnine uporablja kot gnojilo. Torej?

Natančnost doziranja je ključ do uspeha
(Vir: http://commons.wikimedia.org/wiki/File:UrinI.jpg)

Fantje smo tu v rahli prednosti, saj urin lahko doziramo zelo natančno J Skratka, načelo o uporabi bioloških potencialov nas uvede v najpestrejši nabor možnih rešitev. Katero bomo izbrali, pa je stvar možnosti, ki jih imamo.Poleg uporabe bioloških potencialov,  so tu še ostala permakulturna načela, kot jih je Bill Mollison videl 1991, torej kakih 20 let po permakulturnih začetkih:

• izbira ustreznega prostora;
• vsaka stvar opravlja več nalog;
• vsako pomembno nalogo opravlja več različnih stvari;
• učinkovito načrtovanje porabe energije;
• uporaba bioloških potencialov;
• pospeševanje razvoja rastlinskih združb;
• raznolikost;
• razmejitveni pasovi:
• pozitivno gledanje;
• obnavljanje uporabljenih energij in
• učinkovitost majhnih ekosistemov.

Dušik torej lahko v svoj vrt pripeljemo na najrazličnejše načine; če ne vemo, katerega izmed številnih bioloških ukrepov bi uporabili, lahko kot nadaljnje sito uporabimo katero izmed preostalih načel. Vsekakor lahko: »pospešujemo razvoj rastlinskih združb«. Če so tla in velikost posestva primerna, lahko namesto robinije posadimo jelšo, ki sicer ni metuljnica, vendar ob pomoči nevidnih sodelavcev ravno tako veže dušik in je poleg tega domača drevesna vrsta. Seveda pa rastlinskih združb ne razvijamo samo s sadnjo. Številne metuljnice rastejo tudi v naravi in njihove cvetove je lahko prepoznati.

Če ne boste kosili kar naprej in boste občasno opazovali, kaj kosite, mogoče lahko najdete Navadno grašico. (foto: Marjan Šenica)

Tem rastlinam pomagamo tako, kot bi pomagali vsaki gojeni rastlini. Odstranimo jim konkurente, zastremo njihovo okolico… Pač uporabimo vse ukrepe, ki jih uporabljamo tudi sicer.

Prehrana je vsekakor pomembna naloga, zato lahko preprosto rečemo, da bomo za prehrano vrta uporabili kar najširši nabor ukrepov in tako uporabili načelo: »vsako pomembno nalogo opravlja več različnih stvari.« Torej bomo sadnjo jelše ter prepoznavanje in gojenje tam rastočih metuljnic nadgradili z zelenim gnojenjem, pridno urinirali okoli sadik, zgradili kompostno stranišče, kompostirali …. Vendar pozor, dušika je lahko tudi preveč!

Seveda pa nam lahko kmalu zmanjka prostora. Zato bomo s pridom uporabili načelo »izbira ustreznega prostora«, Skratka, permakulturna načela so nekaj, kar se uporablja v množini. Tako nas hkratna uporaba različnih načel pripelje do zelo različnih rešitev. Poleg tega pa so različni avtorji nadgrajevali obstoječa načela, ali pa si izmislili drugačen nabor le-teh. Že David Holmgren, soutemeljitelj permakulture, ima popolnoma drugačen nabor načel. In dejansko vsak permakulturni učitelj, ki da kaj nase, prej ali slej začne zavijati malo drugače. Eni malo bolj poetično, drugi šaljivo, tretji praktično. Skratka, raznoliko.

Očitno je, da so permakulturna načela na široko zastavljena, kljub temu pa je permakultura vseeno natančno določena. Že vsako izmed načel namreč zagotavlja določeno stopnjo približanja naravi in hkrati tudi k natančnosti opredelitve permakulture. V medsebojni kombinaciji pa upoštevanje načel zagotavlja nadgraditev bivalnega okolja v svojstven sistem. Ta sistem nas bo usmerjal v razmišljanje, da vsak lahko prispeva nekaj za boljši jutri. Torej uporaba načela »pozitivno gledanje«.