Iz prejšnjih epizod:
Monokultura je izraz, ki izhaja iz poljedelstva in opisuje obsežne površine, posajene z eno samo vrsto rastlin. Poljedelci in za njimi kmetje so to tehnologijo razvijali 12 000 let. V primerjavi z nabiralništvom je omogočila neprimerno boljši izkoristek površin in vloženega dela. Na osnovi pozorne izbire rastlin in živali s primernimi lastnostmi pa vsaj srednjeročno tudi najvišjo možno izrabo vloženega kapitala. Kljub izrednim težavam s pleveli, boleznimi in škodljivci, jim je uspelo. Vendar so žitne monokulture preko koevolucije s sabo pripeljale tudi vegetacijo žitnih plevelov, najrazličnejših žitnih bolezni, miši … in to kljub temu, da so borbi proti tako imenovanim škodljivcem namenili znaten del časa in sredstev.

Tehnologija monokulturne pridelave hrane je bil eden izmed ključnih procesov, ki so omogočili izredno globoko stopnjo specializacije človeške družbe in ta specializacija je rodila najrazličnejše strokovnjake, izmed katerih so se številni vklopili v oskrbovanje največje monokulture, številni drugi pa so se posvetili uvajanju monokultur na drugih območjih, ko pa je le teh zmanjkalo so se lotili področij. In tako so rasla mesta in je rasla kultura. Kulture pa so medsebojno povezane in kot opazujemo razvoj kmetijskih kultur, tako opazujemo tudi razvoj človeške kulture. Medtem ko so viški hrane ciljno in ključno vplivali na razvoj človeške kulture, pa se je tudi v človeški monokulturi koevolucija izkazala za izjemno uspešno. Razvile so se cele vzporedne kulture in to ne samo bakterij, virusov, živali in rastlin. Vzporedno s kulturo obilja so se razvile kulture, ki živijo od odpadkov glavnine. Boleznim, vezanim na pomanjkanje, so se pridružile bolezni, vezane na preveliko koncentracijo ljudi, v zadnjih letih pa so se začele intenzivno razvijati tudi bolezni obilja. Borba proti boleznim in ostalim spremljajočim pojavom pa, prav tako kot borba proti žitnim plevelom, zahteva vedno več in več sredstev, časa in življenj.

Monokultura in specializacija, najuspešnejši hčerki pohlepa, sta tako povzročili škodo, ki presega vsa pričakovanja. Škoda se je preko vseprisotnih tokov razpršila v najširše naravno in družbeno okolje, se razporedila v večtisočletni interval, kjer tvori debele sloje neprijetnosti. Koristi, ki so jih od njiju pričakovali, in dosegli, pa so si razdelili le najbolj posvečeni. Hrana je postala orožje, orožje je postalo orodje, vera je postala opij in opij je postal zdravilo. Človeška kultura se je, tako kot kmetje v žitni monokulturi, zapletla v nikoli končane borbe proti nezaželenim prebivalcem, kopičenju dobička preko vseh razumnih meja in razčlovečenja pridelave hrane ter bivanja. Kmeta v kombajnu je nadomestil delavec, vsi so živeli v mestu, gledali televizijo in se imeli fino. Da je nekaj narobe, so opazili le redki, ki so takoj nato zamenjali program in nadaljevali elektronski sen.
[…] Se nadaljuje … […]
By: MONOKULTURA NI KLIMAKSNI EKOSISTEM | Janezbozic's Blog on 21/06/2022
at 04:17