Objavil/a: Janez Božič | 10/04/2016

BLJUŠČ

Jeseni je bil najboljši čas za iskanje nahajališč  bljušča (Tamus communis). Lahko bi ga spoznali po rdečih kroglicah, ki so visele z vej na gozdnem robu, najraje južnem. Res je, da takrat ne bi nabrali nič hrane, zato pa bi se lahko ponjo vrnili spomladi in vsako naslednjo pomlad. Tisti, ki se vam jeseni ni dalo, pa se potrudite in poiščite mesnate, ukrivljene in izredno neopazne mlade poganjke sedaj, oziroma takoj, ko se malo posuši.

bljust_divji

Izdajalsko rdeče jagode vam bodo jeseni pokazale nahajališča bljušča.

Bljušt (bljušč) je ena od tistih jedi, na katere so nas navadili Dalmatinci, vendar za razliko od Šparuga (špargljev) raste tudi v celinskem podnebju. Okus pa je okus, o njem se ne razpravlja. Meni je všeč tako surov, kot kuhan ali pečen, zato sem se potrudil razmisliti tudi o tem, kako bi spodbudil njegovo rast, torej o gojenju.

blust_in _pol

Danes si lahko pripravite kosilo iz takih poganjkov. Če jih boste seveda našli. (Foto: Miša Keskenović)

Na svojem posestvu sem ga prvič našel šele pred kakimi petimi leti. Za začetek ga nisem pokosil, kar je bilo že dovolj, naslednje leto se je pridelek podvojil. Kot gojena zelenjava je zelo hvaležen, saj se odziva tudi na najmanjše poskuse pomoči, hkrati pa ne izgubi niti malo okusa, kot se to rado zgodi pri špargljih. Pri gojenju je seveda najpomembnejše, da mu ne posekate rastline, na kateri raste. Če to storite, se boste morali namreč sprijazniti z dejstvom, da ovijalke brez opore rastejo zelo slabo. Ali pa se potruditi in ob najmočnejši poganjek vsako leto zapičiti kol. Prav tako ni dobro odstraniti stebel, ki čez veje opornih grmov ali dreves visijo preko zime, saj so le-ta najboljša možna opora, okoli katere lahko zraste pravi steber več metrov visokega bljušča. To, da literatura kot največjo dolžino navaja tri metre, lahko spregledate. Ker je plezalka, sem bil zelo presenečen, da se zelo dobro odziva tudi na pletje. V letnem času, ko je jasno vidno kateri poganjek je zmagovalen, saj ga krasi obilica plodov, ga lahko oplejete hitro in učinkovito. Predvsem pa natančno in temeljito, zelo pa priporočam pletje takrat ko rastlina ni vidna. Pletje v vseh drugih sezonah je povezano z večjo nevarnostjo zmanjšanja pridelka. Število – sicer strupenih – plodov je dober pokazatelj vitalnosti rastline. V naravi boste na enem poganjku redkokdaj našli več kot 30 plodov. Z leti uspešnega gojenja pa boste lahko vzgojili poganjke, ki bodo imeli tudi tisoč jagod.

Bljušt-biljka

Če želite povečati število nahajališč, morate ženske rastline ohraniti preko celega leta.

Jeseni ne boste našli moških rastlin, saj odmrejo kmalu potem, ko odcvetijo. Enospolnost je med rastlinami sicer bolj redka kot pri živalih, vendar je ravno bljušč ena od tistih zeli, ki ima na eni rastlini le moške, na drugi pa le ženske cvetove in zato jeseni tudi jagode. Ne vem, kakšno je razmerje med moškimi in ženskimi rastlinami v naravi, lahko pa vam povem, da je na mojem posestvu moških več kot ženskih, zato se vam bo splačalo, ko se spomladi odpravite po zelenjavno prilogo, podrobno pregledati tudi bližnjo okolico.

Viri:

http://biolib.mpipz.mpg.de/thome/band1/tafel_135.html

 

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

Kategorije

%d bloggers like this: