ČEMAŽ

Zelo pogosto vprašanje oziroma pripomba permakulturnih začetnikov: »Pod orehom pa ne raste nič,« izhaja iz zakladnice slovenskih pregovorov. Na srečo je to še en pregovor, ki ni resničen: pod orehi med drugim raste tudi čemaž.

Čebulice čemaža lahko pravzaprav izkopljete kadarkoli in z malo pozornosti bodo svoje novo nahajališče sprejele brez pripomb. Seveda pa ima tudi čemaž svoje ritme in kot ena izmed čebulnic ima podobne navade kot česen in narcisa. Torej je za presajanje najboljši čas, ko se žanje pšenica. To je natančno takrat, ko ga je najteže najti. Čemaža sedaj na površini ni, rastišča, kjer se je spomladi bohotil v nepreglednih preprogah, preraščajo druge rastline ali pa so zaradi pregloboke sence celo gola. (Kar med drugim pomeni tudi to, da orehova senca sploh ni tako globoka, kot bi si kdo mislil.) In kljub temu je na teh površinah pridelek več kot obilen, zelo kvaliteten in ne potrebuje nikakršne nege.

Na bregu potoka čebulice čemaža najdemo na površini.

Čebulice se nahajajo do 10 centimetrov globoko v vse prej kot mehki zemlji, če jih hočete izkopati, vsekakor potrebujete lopato ali pa vsaj lopatko. Nato morate nadvse optimistično zakorakati na dobro znano nahajališče in tam, kjer ste spomladi nabrali največ slastno dišečih listov, pogumno zasaditi lopato v tla. Nabrali jih boste, kolikor jih potrebujete, oziroma kolikor zmorete, saj je zemlja včasih zelo trda, čebulice so globoko in veliko je zelo majhnih. Beseda čebulica bi pravzaprav lahko koga zavedla, tisto kar iščete je nepravilnih oblik in bolj podobno oluščenemu stroku česna, kot čebuli. Poleg tega nimajo za čebule značilne slojevitosti. Koreninice, ki izraščajo na spodnjem delu, pa so razmeroma debele in maloštevilne. Seveda jih boste poskusili izkopati čim več, vendar vam ni treba skrbeti, saj se dobro obraščajo. Pri tem je treba poudariti, da je bolje več raziskovati, kot vztrajno kopati. Skozi nahajališče, ki ga najpogosteje obiskujem jaz, teče potok in na njegovem bregu je veliko mest, na katerih so čebulice kar lepo na površini.

Ko ste jih nabrali, jih je seveda potrebno posaditi, torej v globino do 10 centimetrov. In ne pozabite, v orehovo senco! Čemaž svojo razprostranjenost namreč dolguje predvsem strategiji, da polno razrast doseže še preden se druge rastline olistajo. Ta strategija sloni prav na čebulicah, v katerih so skrite hranilne snovi, ki omogočijo hiter start. Poleg tega je tudi senco-vzdržen, saj cvetenje in zorenje poteka, ko je drevesni sloj že v polni olistanosti. To sta torej dva temelja njegove konkurenčnosti in z upoštevanjem le teh boste čemažu zagotovili konkurenčnost tudi v vašem vrtu trajnic. Cilj namreč ni pridelati nekaj listkov za popestritev spomladanskih solat, temveč vzpostaviti rastišče, ki ga boste izkoriščali vse življenje.

Ne spomnim se več, kdaj sem ga v svoj gozdni vrt presadil prvič, mislim pa da bo 10 let kar dober približek. Posadil sem jih eno vrsto, dolgo okoli 2 metra. V tem času se je razrasel v nahajališče nepravilne oblike, ki jo je določila najgloblja senca, ki sem jo imel na razpolago.

Advertisement