Objavil/a: Janez Božič | 21/05/2021

SPECIALIZACIJA

Iz prejšnjih epizod.

Monokulture so se razvijale več tisoč let in če opazujemo le likovne upodobitve lahko rečemo, da jim je uspelo še pred industrijsko revolucijo. Presežke so prodajali najboljšemu ponudniku. In so rasla mesta in je rasla kultura. Če torej razvijemo Mariotovo misel, dobimo stavek, ki je med permakulturniki dobro znan, čeprav ne vem ali ga je že kdo zapisal: »Kulture so medsebojno povezane in kot opazujemo razvoj kmetijskih kultur, tako opazujemo tudi razvoj človeške kulture.«

Risba na lončevini, časovno umeščena v neolitik, najdena na Poljskem, sicer velja za prvo upodobitev prevoznega sredstva s 4 kolesi in rezervo. Ampak tisto med dvema vozovoma meni izgleda kot žito.

Žita so bila predmet nabiralništva že v časih, ko je bilo nabiralništvo še eden od glavnih virov prehrane. Ne vem, zakaj nabiralci niso slikali toliko kot lovci, ampak dejansko še nisem slišal za kako upodobitev nabiralništva. Pri nabiralništvu je meni najbolj zanimivo tudi to, da lahko že otrok nabere toliko kot odrasla oseba in je torej v času doraslosti tudi odrasel. Se pa da kljub temu tu in tam zaslutiti našo nabiralniško preteklost tudi v kakšnih pisnih virih. Jezusovi učenci so tako smukali žitno klasje in Jezus jih je skregal, zakaj smukajo žito v soboto – to, da žito ni njihovo, ga namreč ni motilo. Sicer pa nabiralništvo v Sloveniji doživlja preporod, vsak lahko s to starodavno tehniko poskusi prehraniti svojo družino in tako bo hitro ugotovil, da to ni preprosto. Prav tako ni bilo pred 12 000 leti; hrano morajo namreč nabirati vsi za delo sposobni in temu nameniti kar nekaj časa, ko je sezona, najbolje kar cel dan. Zelo pomembno pa je tudi shranjevanje in žito se da shraniti preko cele zime. In ko je bila letina dobra, ga je mogoče še kaj ostalo. Najbrž ne veliko, takole recimo za seme, in so sejali.

Odisej, kralj Itake, ni želel v vojno in se pri tem skliceval na norost. Da bi svojo norost dokazal, je v plug hkrati vpregel osla in boškarina.

Da niti ne govorimo, da marsikatero žito lahko poseješ tudi pozimi. Pa ne samo žita. Če so najrazličnejši shranki začeli plesneti ali če so se jih prijeli črvi, jih je bilo potrebno čim prej zavreči. Te bolj ali manj naključne setve so bile najverjetneje  prvi zametki sonaravnega vrtnarstva. Od vrta do polja je sicer še mnogo korakov. Poudaril pa bi predvsem to: človek je začel pridelovati hrano. Kolikšne površine so obvladovali ti prvi poljedelci, lahko le ugibamo. Zemlje, tudi zelo dobre, je bilo dovolj, nihče še ni jemal desetine. Razbojniki so spadali med naravne nesreče. Če so površine pripravljali za setev, so jih z ognjem ali pa ročno, sicer pa po neki silni obdelavi v času redke naseljenosti ni bilo potrebe. Ko se je zemlja izčrpala, je bilo za poljedelca, ki je bil še prejšnjo generacijo nabiralec, najverjetneje bolj logično prestaviti vas.

Babilon je poleg visečih vrtov, ki so po najnovejših dognanjih pravzaprav rasli nekje drugje, slovel tudi po kulturni pestrosti. Bog s stanjem ni bil zadovoljen.

In vendar so se s pojavom poljedelstva prvič pojavili viški hrane, ki so se spremenili v predmet menjave. Hkrati s kulturo žit so imela možnost rasti tudi večno lačna mesta. Zaradi visokih transportnih stroškov so seveda tudi ta mesta pridelovala hrano, spomnimo se na primer Babilonskih visečih vrtov. Čeprav tega nihče ne omenja, so tudi pridelovalne površine v bližini mest začele pridobivati na pomenu. Samo žito bi sicer lahko peljali tudi zelo daleč, saj je bila plovba že takrat zelo učinkovita. Vendar so prebivalci mest potrebovali še marsikaj. Pa ne samo potrebovali, imeli so tudi vedno večje želje. Potrebe so se hitro naučili zadovoljiti s sredstvi, ki so bila na voljo. Če si si želel malin, si jih moral pridelati na vrtu, ali pa jih je moral nekdo pridelati zate. Skratka, pojavili so se družbeni sloji, ki si hrane niso želeli ali pa utegnili pridelovati. Tako je že sonaravno poljedelstvo, čeprav tega ni potrebovalo, omogočilo trajno naselitev in dokaj kmalu tudi tako ali drugačno obliko lastništva.

Najstarejši najden plug, 4000 let pred našim štetjem, Egipt; nič takega česar poljedelec ne bi bil sposoben narediti sam.

Seveda nič ni šlo z danes na jutri in tudi v času rasti prvih mest so nekateri bojevniki takrat, ko se niso bojevali, pridno kmetovali. Odisej se je tako moral nehati pretvarjati, da nima pojma o poljedelstvu, pustiti plug na njivi, vzeti meč in iti nad Trojo. Na žalost se je zadeva prav grdo zavlekla in za plug je moral v tem času poprijeti nekdo drug. Torej, ko si je kralj zaželel jesti maline, jih je moral nekdo pridelati zanj. In ko se je hotel vojskovati,  je moral Odisej, kljub temu da jasno nakazal, da bi raje slabo kmetoval, kot se dobro bojeval, zapustiti plug in prijeti za meč. Specializacija je potekala »milom ili silom« in bila je vse globlja.  Pridelava žit jo je sicer omogočala, ampak vodili pa so jo vladarji.

Iz neznanega razloga se je Tezej Amazonk usmilil.

Poljedelec je s plugom sicer pridelal več.  Vendar to, kar je pridelal, ni bilo več samo njegovo. Viške je še vedno lahko prodajal, ampak to kaj je višek, je izvedel šele, ko si je cesar vzel svoje. Bog se je sicer še vedno zadovoljil z daritvami, medtem ko razbojniki niso bili tako prijazni. Prvi razbojniki niso zelo znani, je pa zato zelo znan eden prvih lovcev na njih. Tezej je tako pobil razbojnike Sinisa, Skirona in Prokrusta, prav tako je ubil debelo svinjo Fejo, Amazonk ni pobil. Poljedelec je nahranil tudi njega. Ob Nilu so izkušeni zemljemerci gradili namakalni sitem, prekaljeni uradniki so ga upravljali, razvili so prve pekarne. Zemlja, dež in sonce so nahranili vse, poljedelec pa se je spremenil v kmeta.

Se nadaljuje …


Responses

  1. […] Se nadaljuje … […]


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

Kategorije

%d bloggers like this: