Objavil/a: Janez Božič | 17/02/2021

Pragozd Krokar

Nepozabna pustolovščina za vse, ki uživate, ko začutite moč narave. Dom velikih zveri v najobsežnejših evropskih gozdovih, gozdovih dinaridov, ki se raztezajo od Ljubljane do Tirane. Tu boste začutili moč pradavnine, tu vas bo prevzela prvinska oblika narave in vas navdahnila z novo energijo.

Pragozdni čemaž.

Pragozd Krokar, kjer so načrtno nehali gospodariti že v 19 stoletju, je vpet med strmine kanjona Kolpe in sonaravno gospodarjene gozdove. Tako dolomitne strmine, ki so nedostopne za moderno gospodarjenje in preveč krušljive za alpiniste, kot sonaravno gospodarjeni gozdovi, kjer se vsa dela opravljajo v skladu z najvišjimi naravovarstvenimi standardi, predstavljajo svojstven varovalni obroč. V pragozdu Krokar na istoimenskem vrhu Krokar, enem izmed vrhov Borovške gore, je tako življenje prepuščeno naravnim zakonom. Pragozdni sestoj predstavlja vzorec nenehno spreminjajočega se ravnovesja med tlemi, klimo in neštetimi živimi organizmi – od očem nevidnih organizmov do drevesnih velikanov. Tu vladajo le zakoni narave, zato človek zavestno ostaja zunaj. Organska odeja pragozda je kar 2 do 3 krat debelejša kot v okoliškem gozdu. To je uskladiščena energija, ki se stalno, varno in varčno obnavlja. Tu nič ne gre v nič, stari so pomešani z mladimi in življenje je povezano v trden, zdrav in dinamičen sistem.

Notranji mir in tišina pod stoletnimi orjaki in nenavadnost mogočnih dreves nas vedno znova očarata in prevzameta. Narava tu, kjer še nikoli ni pela sekira, od vekomaj nemoteno uveljavlja svoje zakone. Ozka stezica je ob robu pragozdnega rezervata vrezana v strmo pobočje Krokarja. Korak za korakom nas pot vodi čez padle orjake, med stoletne bukve, kjer čas teče drugače… Pragozd je vedno drugačna drevesna katedrala; spomladi čemaž ogrne tla v zeleno-beli prt cvetja, poleti bukve razpno senčnato streho krošenj, jeseni drevesa pogrnejo šumečo odejo iz odpadlega listja in pozimi vse obda skrivnostna bela tišina.

Strmine kanjona Kolpe in sonaravno gospodarjeni gozdovi oklepajo pragozd Krokar.

Varovanje pragozda se je začelo že leta 1893, ko so iz gospodarjenja izločil 73 hektarjev gozda, in se nadaljuje tudi danes. Tem hektarjem so tako dodali varovalno območje, v katerem veljajo prilagojena pravila gospodarjenja. Da bi poglobili sliko pragozdnih ritmov, sodelavci Zavoda za gozdove Slovenije vsakih 10 let, že 6. zapored premerijo vsa drevesa, debelejša od 10 cm. Leta 1995 je tako na enem hektarju živelo 516 dreves, lesna masa pa se je vrtela okoli 640 kubičnih metrov na hektar. To niso velike številke, saj najdemo tudi gospodarske gozdove z veliko več drevesi in višjo zalogo. Primerjava lesnih mas po desetletjih pa nam pove, da pragozd ni tako nespremenljiv, kot kaže na prvi pogled. Bukev prevladuje, vendar meritve jasno kažejo nihanje deležev drevesnih vrst, čeprav skupna lesna masa – nakopičena energija –ostaja skoraj nespremenjena.

Namesto markacije je pot označena s posebnim znakom v obliki narcise, opremljena pa je tudi s štirimi informativnimi tablami. Izhodišče za pot je vas Borovec, 6 kilometrov oddaljena od Kočevske reke. Iz vasi nadaljujemo skozi kulturno krajino, ki jo je človek obdeloval več stoletij, jo v drugi svetovni vojni zapustil, se nato na nekatere predele vrnil, druge pa danes že osvaja gozd. Drugačen gozd, pravo pragozdno nasprotje, pionirski gozd. Dolžina poti je približno 8 km, poteka po višinah od 880 do 1190 metrov nadmorske višine. Del poti poteka po samem prepadnem robu kolpskega kanjona z lepimi pogledi na reko Kolpo in okoliško hribovje. Ker gre za krožno pot, za katero potrebujemo 3 do 4 ure hoje, se bomo ob pravilni navigaciji po treh do štirih urah vrnili na izhodišče.

Eden izmed najlepših razgledov v Sloveniji.

Zemljevid:

https://www.kocevsko.com/sl/poti/borovska-pot/

Zgibanka:

http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/OE/06Kocevje/GUP/borovska.pdf


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

Kategorije

%d bloggers like this: