Objavil/a: Janez Božič | 03/02/2021

HVALA

Danes ponoči sem imel nad vse zgovorne sanje, zbudil sem se že ob petih zjutraj, vstal in se lotil pisanja. Ob 8h je pisarno prevzela žena, jaz pa sem kot vsak dan odšel na teren. Ko sem med vžiganjem mojega  20 let starega dizla že odmolil vse molitve, ki sem jih znal, spraskal led od zunaj in znotraj, speljal po cestah mesta, ki potem, ko so ljudje v službah izgleda, kot da je že izumrlo, sem ugotovil, da sem pozabil vzeti jedilno olje. Zato sem parkiral pred trgovino ob poti, pustil avto prižgan in vstopil.

Takoj sem se razveselil, saj je za blagajno sedela moja najljubša trgovka. To da je najljubša, seveda pomeni predvsem to, da je čedna in seveda tudi spretna in urna. Hitro, hitro, sem stekel po olje, saj so v prižganem avtomobilu tudi ključi in mesto je polno civilnih ciganov in ciganskih civilov. Ko sem iskal olje sem se spomnil še na D vitamin za mamo, ki preboleva kovid, vendar sem po razgovoru s prodajalko, ki je brisala police ugotovil, da tako zlahka  pa ne bo šlo. Hitro do blagajne. V tem se na blagajno tik pred mano pripelje starejši par,  tako nekako mlajša upokojenca s polnim vozičkom. Dobro grajena gospa s trajno in sveže pobarvanimi lasmi začne voziček prazniti na tekoči trak. Postavim se za njiju in v tem trenutku se vklopi avtopilot.

Trgovski centi so poleg vrtcev, šol, zdravstvenih domov in domov za starostnike že več let znani kot izvrsten mikrobiološki laboratorij.

Ladijski računalnik preko razglasa z izrazito  računalniškim naglasom sporoči:  Jožica naj se zglasi na blagajni tri. Najljubša blagajničarka z urnostjo, ki je mejila na estetski užitek, poskenira poln trak, nato pa začne par pred mano spraševati o pikah in ostalih popustih. Dobro grajena gospa izbere še juhico iz ponudbe ob blagajni in ladijski računalnik ponovi obvestilo: Jožica naj se zglasi na blagajni tri. Postopek na blagajni poteka naprej in ko dobro grajena gospa pred mano izvleče šop položnic, se prekrižam. V tem moja najljubša blagajničarka dobro grajeno gospo vpraša, če lahko vzame naprej gospoda, ki ima samo olje in hkrati odloži položnice na dokaj nedostopen del delovnega mesta. Izmenjavo dobrin in gotovine izpeljeva z vajeno hitrostjo in spretnostjo, ki jo zmore samo avtopilot.

Po natančno označeni poti za izhod zapustim trgovino in srečam Mrljo. Objameva se, nasmejiva, snameva maske in izljubiva. »O nabavio si ujle, baš to trebam« odločiva se, da bova šla na teren skupaj in kreneva proti parkirišču. Tam, nad avtomobili je stala vitka srebrna ladja, zelo očitno bolj namenjena vožnji po vesolju, kot stanju na parkirišču. Kljub temu so jo tri elegantne nogice držale kakih 10 metrov nad strehami avtomobilov. Na strani so bila odprta vrata in poleg njih se je raztezal zlat napis LET 3. Iz vrat so se spustile tekoče stopnice, vkrcala sva se in tam nas čaka nihče drug kot Adams. Izljubim še njega in ko si briše slino z obraza, Mrlja za vsakega natoči še enga takratkega. Nato sede za komandno ploščo, pospravi stopnice, prižge motorje, nogice se počasi zložijo, ladja obvisi v zraku natančno tako, kot opeke ne zmorejo in počasi začne pospeševati. To je bil trenutek, da se usedemo in privežemo, ko smo bili privezani je začela ladja pospeševati malo hitreje in hitreje i odoh mi u pi ….. materinu.

Hvala vsem blagajničarkam tega sveta, ki so molče sprejele ugotovitev naše ljube vlade, da je obiskovanje trgovskih centrov bolj varno kot koline.


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

Kategorije

%d bloggers like this: