Objavil/a: Janez Božič | 09/01/2020

Peta cona – Vzgojite svoj pragozd

Sicer ne boste prvi, ampak vredno je poskusiti. Prvi, in to ne le v Sloveniji, temveč najverjetneje tudi v takratni Avstroogrski in mnogo širše, je bil Čeh Leopold Hufnagel, ki mu je uspelo zdaj že daljnega leta 1891.

Leopold Hufnagel

V Združenih državah Amerike, ki so bile takrat zgled v marsičem, saj so jih hvalili tako anarhisti kot ekologi, so že leta 1872 ustanovili park Yellowstone. Triglavski narodni park je bil takrat še v fazi sanjanja, na pobudo gozdarske uprave je bil leta 1908 izvršen prvi uradni ogled. Angleži so se še naslajali nad besedami  “sort of national property in which every man has a right and interest«, ki jih je o Lake Districtu zapisal Wordsworth. Prus Ernst Haeckel pa je ustanovil novo vedo – ekologijo.

Leopolda so sicer najeli, da vzpostavi gospodarjenje v slabo izkoriščenih ali celo še popolnoma neizkoriščenih gozdovih med Kolpo in Krko, ki so bili last kneza Auersperga. In tako je napisal gozdnogospodarski načrt za okroglih 20 000 hektarjev divjine. Glavnina dela, vezanega na načrt, je bilo ureditvenega, torej vzpostavitev teritorialne obvladljivosti v nepreglednih in težko dostopnih gozdovih. Zato so na terenu najprej označili pravokotne oddelke, omejene s presekami. Delo je bilo nadvse temeljito in široko zastavljeno. Baje sta bili piki na i za opredelitev Rajhenavskega pragozda in pragozda Pečke gnezdišči planinskih orlov.

Rajhenavski pragozd označuje velika prisotnost odmrle lesne mase.

Prav tako je bilo delo opravljeno z danes nepredstavljivo natančnostjo, ki je takrat zahtevala močno ekipo – geodetov, revirnih gozdarjev, sekačev, konjarjev, – ki so bili kot ekipa sposobni v ponedeljek oditi  v gozd, se v soboto vrniti domov, se v nedeljo zglasiti k maši in tako vsak teden, celo leto. Za večino vseh gozdov je Leopold sicer predvidel način gospodarjenja z gozdom, ki je postal znan kot prebiralno gospodarjenje z gozdom. Torej sistem, ki je za večino gozdarjev na svetu še vedno nekaj, kar bodo razumeli čez 40 let. Za nekatere oddelke pa je predvidel zdaj že širše znani stavek: »Naj tu ostane pragozd.« In je ostal. Pozor: za tem stavkom sta stala samo Leopold in knez, torej upravnik in lastnik, nobenega uradnega lista, ali javnosti, ali pravzaprav kogarkoli. Vendar se je to zgodilo v nekem drugem času, ko so izbirali najboljše izmed najboljših. To je bilo možno na v na novo odkritih kontinentih, kot je bila na primer Amerika, ali pa v delih stare celine, ki so bili naseljeni malo pozneje, recimo na Kočevskem, ki so ga začeli intenzivno naseljevati šele leta 1400. Primorska, le 50 kilometov južneje, je imela takrat za sabo več tisoč let neprekinjene civilizacije, sredozemsko klimo in prve zametke kamnitih puščav.Seveda ni šlo brez težav. Auersperg nikakor ni bil naravovarstvenik; ko so se nabrali dolgovi ali je grozila kaka nacionalizacija, je dal posekati kar se je dalo in šel naprej. Pa tudi zgodovina se je obrnila na slabše: svetovna ekonomska kriza, in to tista leta 1925, dve svetovni vojni, sovražne menjave upravnikov… Ampak gozdnogospodarski načrt je preživel. In tudi glavnina izločenih pragozdov.

Potencialni pragozd Lešnica?

Danes je drugače, neokrnjene in divjine v Evropi ni več, ali pa je večinoma skrbno evidentirana. Če pa pozorno pogledaš, mogoče še najdeš sestoj ali dva, nad katerimi so lastniki že davno dvignili roke, naravovarstveniki pa jih še niso opazili. Leta 1980 so tako slovenski gozdarji kot stroka pod vodstvom Dušana Mlinška stopili skupaj, vzpostavili metodologijo, pregledali teren in iz gospodarjenja izločili številne gozdne rezervate. Tako je Slovenija postala bogatejša za mrežo gozdnih rezervatov, v katerih so zajeli večino sestojev s pragozdnim značajem. Vendar ne vseh. Metodologija je znana in kdorkoli lahko poskusi še enkrat. Danes lahko, vsaj v srednji Evropi, sestoje s pragozdnim značajem najdemo v nedostopnih soteskah, vintgarjih ali dolinah. Ali pa v visokogorju, če je mogoče komu že pred par desetletji uspelo ukiniti pašo. Iz izkušenj v moji okolici vem, da obstajajo dobri kandidati. Ne bodo tako veliki, kot recimo pragozd Kobila, ki ima okroglih 400 hektarjev, lahko pa so dobro ohranjeni. Sestoj s pragozdnim značajem boste spoznali po zmesi drevesnih vrst, ki bo blizu zmesi v klimaksnemu gozdu, prisotna pa bodo tudi drevesa, katerih velikost vas bo osupnila. Pozor: izjemnih dimenzij je lahko tudi gaber ali leska, vendar so te izjemne dimenzije manjše kot pri hrastih. Nekatera drevesa, ali mogoče celo večina le-teh, bodo mrtva, in če boste tam v gobarski sezoni, znate biti prijetno presenečeni nad raznolikostjo gob… Prav tako je neobhoden pogoj odsotnost tujerodnih drevesnih vrst, smetišč, infrastrukture za spravilo lesa in sploh večine znakov človeške prisotnosti.

Vendar se moramo vprašati zakaj? Meni je v permakulturnem okolju v oko padlo, da je v povprečno permakulturno posestvo zelo težko stisniti kvalitetno peto cono, torej prostor sprostitve, delček posestva, kamor ne bomo posegali. Ne glede na to, kako uspešni boste, bo to nekaj majhnega v primerjavi s sosedovim gozdom in bledega v primerjavi z logom ob potoku ali kamnito špico, ki zre nad krošnje dreves v steni divje grape. Mogoče pa bi nam bilo lažje vzpostaviti skupno peto cono – konec koncev so vsa zavarovana in za obisk opremljena območja nekakšna skupna peta cona. In primeri dobre prakse so najverjetneje razporejeni po celem svetu, zagotovo pa v Sloveniji.

Črne pike so gozdni rezervati, tiste s številkami pa pragozdovi Slovenije. Mreža gozdnih rezervatov v Sloveniji bi lahko bila tudi gostejša, v svetu pa jo je treba še vzpostaviti.

Viri:

Hufnaglova fotografija:

http://www.konstrukcije-gasper.si/blog/slovenski-pragozd

Fotografija pragozda: https://www.kocevsko.com/assets/Uploads/vsebina/Kocevsko-Rajhenavski-Gozd-2.jpg

Karta: http://www.bf.uni-lj.si/dekanat/novica/?tx_ttnews%5Byear%5D=2017&tx_ttnews%5Bmonth%5D=07&tx_ttnews%5Btt_news%5D=2348&cHash=4b8c9b952da291341aaea3fd0626b9a5


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

Kategorije

%d bloggers like this: