Objavil/a: Janez Božič | 24/04/2019

OREH

Oreh, ki bi vam ga rad predstavil, je visok kakih 25 metrov in debel okoli 50 centimetrov. Ima tudi korenine, ampak o tem ne govorimo. Skratka odraslo drevo. Že nizko se razveji v dve močni veji, ki nosita veliko krošnjo s premerom okroglih 15 m. Nanj se vzpenja najvišja slovenska trta, tik pod njim raste jablana in bezgov grm, čisto na tleh pa raste preproga divje hrane. In seveda ima ta oreh tudi neposredne sosede, ki iščejo oporo v njegovi močni krošnji. To je v poletni vročini najhladnejše mesto na posestvu, zato imam pod njim: mizo s klopmi, za kakih 10 ljudi; ognjišče in najmanj dve parkirišči.

Ob robu krošnje rastejo še: hruška, dve jablani in še en bezeg.

Sploh so orehi na mojem posestvu tisto, čemur bi lahko rekli ključna drevesna vrsta, nekaj takšnega kot bukev v slovenskih gozdovih. Ekološko gledano so ključne drevesne vrste gradniki ekosistemov, nekaj kar omogoča ali vsaj podpira preživetje vseh ostalih vrst. Pozor, to ni nujno drevo, na zgornji gozdni meji je to lahko lišaj, v morju alga… Posestvo sicer leži v vegetacijskem pasu, kjer bi po naravnem sosledju glede na podnebje in tla glavno vlogo počasi prevzeli hrasti, vendar mi je pionirska faza z orehi, ki poganjajo vsepovsod in rojevajo kot nori, mnogo bolj všeč. Hkrati je ta oreh, ki sem vam ga prestavil v uvodu, edini za katerega ne morem reči, ali je zrasel po naravni poti ali so ga posadili, saj je bil točno tak kot danes že takrat, ko smo posestvo kupili. Ni bil edini, tri leta pozneje, leta 2000 je bilo v permakulturnem načrtu vrisanih 12 orehov, danes jih je 21 in število raste.

ČAS

RAST

mladost

Seveda lahko orehe tudi sadite, vendar pri meni klijejo zelo na gosto in pogosto. Zato si lahko privoščim gospodarjenje z naravno populacijo. Orehi spomladi vzklijejo, zrastejo kakih 30 centimetrov,  razvijejo en par listov, nato jih pokosim. To ni del gospodarjenja, ampak dejstvo. Na srečo enkratna pokositev še ne pomeni dokončne smrti. Oreh iz štrclja odžene še enkrat in postopek, ob enoletni košnji, lahko ponavljate, dokler se ne naučite, kje drevo raste, ga ne označite ali pa debelina štrclja preraste debelino, ki ste jo sposobni odrezati v enem zamahu. Fazo mladosti, od vznika do rodnosti, torej označujejo številne nevarnosti, hitra in vztrajna rast, ter v kasnejših letih tudi razvoj krošnje. Vsakoletna pomoč sicer ne zveni veliko, ampak na ta način lahko en meter in pol visoka – oziroma dolga – šiba, pokopana pod debelim slojem robid, v 20-ih letih postane drevo  z lepo razvito krošnjo.  Z upoštevanjem sonaravnosti se seveda nikoli ne bo zgodilo, da bi bili vsi orehi v polni rodnosti. Prav tako ne bodo tudi v končni sliki, saj moraš za zagotovitev trajnosti vzpostaviti strukturo mladih, doraščajočih, zrelih  in odhajajočih dreves. Pri izbiri kandidatov za tovrstno nego moramo biti pozorni tudi na razporeditev, saj le nekateri orehi rastejo na pravem mestu, ker jih večina klije v neposredni bližini rodnih dreves ali celo pod njimi.


Vse lastnosti, predvsem oblika plodov, so lahko tudi drugačne.

ODRAŠČANJE

Prvo leto rodnosti je zelo pomembno, izraz gospodarjenje z naravnimi populacijami namreč s sabo vodi tudi naravno biološko pestrost. Ta se izkazuje v velikih variacijah vseh lastnosti, ki si jih lahko zamislite in seveda tudi tistih, ki si jih ne morete. Dolžina ploda se tako razteza od enega centimetra pa recimo do petih centimetrov, oblika od podolgovate do okrogle in še več – na enem od dreves vsako leto najdem kakšnega, ki ima štiridelno lupino namesto dvodelne. Oblika ploda je namreč prva izmed lastnosti, ki jo s pomočjo nege pospešujemo. Vendar tu raznolikosti še ni konca. Nekateri orehi imajo debelo lupino in jedrce je z njo prepleteno do te mere, da ga lahko izkljuva samo kakšen visoko specializiran ptič. Druge lahko strete z roko in  jedro izpade samo od sebe … In potem ste lahko izbirčni. Ali so vam plodovi všeč, raste drevo na pravem mestu, ali poleg funkcije pridelave hrane vrši še kakšno drugo funkcijo? Skratka, ali je to drevo v skladu s permakulturnim načrtom ali ne? Če ni, ga posekate, če je, mu pomagate.

ZRELOST

Če je drevo v skladu s permakulturnim načrtom, raste naprej, vsako rodno leto rodi malo več in na koncu doseže polno rodnost. Vendar to, da vam je oblika ploda všeč, še ne pomeni, da vam bo drevo všeč tudi v polni rodnosti. Na poti do polne rodnosti se bo namreč pokazalo še marsikaj, med drugim tudi razmerje med moškimi in ženskimi cvetovi. Moški so velike viseče mačice, ženski so težje opazni in se skrivajo v pazduhah listov. Vendar se lahko zgodi, da so moški cvetovi v veliki večini. Poleg tega pa orehi v naravi ne rodijo vsako leto, niti kadar so v najboljših letih, in tako drevo bo rodilo še redkeje in še takrat zelo malo. Seveda ni za sečnjo nikoli prepozno, vendar vem, da ima mnogo ljudi do nje močan odpor, (poleg tega je smrtno nevarna). Sicer pa je ta oblika cvetenja dokaj redka, zato pa, v sonaravnem sistemu, niso redka novo rastoča drevesa. Vedno izbiramo najboljša, jim redno pomagamo in narava nam bo posejala edinstven vrt.


Ženski cvetovi.

Glede na to, da vzgajamo gozdni vrt, se po zgled lahko vsake toliko časa ozremo v gozd, ni važno kakšen: bukov, hrastov, brezov … Vem, da so se lotili izračunati, koliko semen pade na tla, hrastovih, bukovih ali celo brezovih gozdov. Številka je vsekakor ogromna, v primeru breze je to že na meji neskončnosti. Prav tako so poskusili izračunati, koliko dreves imamo na enem hektarju v fazi mladja, torej nekako do višine enega metra. Številka je še vedno ogromna, vendar že prehaja na nivo števnosti. Zagotovo pa vem, za koliko ključnih dreves, zgoraj navedene velikosti imam prostora. 42. In to ne bodo samo orehi, potrebujem namreč še najmanj šest češenj, pa eno par tepk, pa skoršev, brekov, nekaj jerebik … Skratka, če posekate drevo, ki vam ne ustreza, se bo zagotovo vraslo kaj novega, mogoče ustreznejšega, če pa se vam mudi, ga še vedno lahko posadite.

SMRT

Že res, da od neskončno semen v fazo odraslosti pride le zelo majhen delež dreves. Vendar tudi in predvsem odrasla drevesa lahko preseneti marsikaj: viharji, žled, strele, težak sneg, prenamnožitve ne vem katerih žuželk, gliv, bakterij … skratka gostov. Zato je dobro vedeti, da ključna ni samo vrsta, ključna so odrasla drevesa izredne vitalnosti. Ta drevesa nosijo streho sestoja, ki se sooči z besom atmosfere in ta drevesa morajo biti najboljša v vseh pogledih, če ne smrt pride prezgodaj in je tesno povezana z gospodarsko škodo. In tudi če ta drevesa preživijo vse zgode  in nezgode, ki si jih lahko zamislite, je tu še ena, o kateri ljudje običajno ne razmišljajo. Ključna drevesa vas bodo preživela. Na prvi pogled to ne izgleda ravno katastrofa, ampak iz stališča dreves ponavadi je. Kako bo njihov naslednji lastnik gledal na vaš trud? Bo posekal vaš oreh, najel stroje, ki bodo izruvali panj in posadil karkoli bo ravno takrat moderno?

In končno. Lubje je vse bolj valovito, ni več prožno, ni več gladko, v njem je vedno več razpok in gostov. Rast je vse počasnejša, če se je drevo v mladosti zdebelilo za dva centimetra na letu, se v starosti zdebeli za dva milimetra. Ali pa še to ne na celem obodu, saj so deli ličja že odmrli. Rodna leta so vse redkejša. Mlade vejice vedno pogosteje umirajo in vse redkeje rastejo. Stare rane se ne celijo več, obiski detlov in žoln so vedno bolj pogosti, in potem se naselijo. In odselijo. Nato začnejo odpadati tudi velike veje, takšne, ki že dolgo ne rastejo več. Pa tudi veverice ne prihajajo več po hrano temveč po zavetje v luknje, ki so jih izdolbli njihovi predhodniki. In naslednjo pomlad listi ne odženejo več. Gostje ga preplavijo. Naravne smrti umrlo drevo je bolj živo kot kadarkoli prej. Bolj živo, kot bo kadarkoli, kdorkoli izmed nas. Takšnih se ne seka.

Vir:

Herbarijska risba orehovih organov: http://biolib.mpipz.mpg.de/thome/band1/tafel_135.html

Fotografija ženskega cveta:http://friendsofstandrewspark.ning.com/photo/baby-walnuts-developing-from?context=popular

Advertisements

Responses

  1. Zelo dober in koristen članek. Hvala!

    KaTaRiNa

    V V sre., 24. apr. 2019 ob 07:37 je oseba Janezbozic’s Blog napisala:

    > Janez Božič posted: ” Oreh, ki bi vam ga rad predstavil, je visok kakih 25 > metrov in debel okoli 50 centimetrov. Ima tudi korenine, ampak o tem ne > govorimo. Skratka odraslo drevo. Že nizko se razveji v dve močni veji, ki > nosita veliko krošnjo s premerom okroglih 15 m. Nanj ” >


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

Kategorije

%d bloggers like this: