Objavil/a: Janez Božič | 28/01/2019

NAREDITE MI TO REKO ZOPET PITNO

Stanujemo v malo premajhnem stanovanju vsega deset metrov od reke Krke. A vendar, ko sem žejen, si natočim vodo iz steklenice, ki jo polnim na šest kilometrov oddaljenem izviru – v neposredni bližini posestva. Oziroma, v primeru zastoja pri oskrbi s pitno vodo, odprem vodovodno pipo in se odžejam z vodo, s katero me oskrbuje komunala Novo mesto. Tudi sedem vodnih virov iz katerih se napaja vodovod je precej oddaljenih. Ker je voda ena izmed osnovnih potreb, sem se ob izbiri posestva, na katerem gradimo dom, usmeril na posestva z dostopom do lastnega izvira pitne vode.

Bč, vodna kotanja ob Uršnih selih.

Takih posestev ni malo: vsako mesto, vas ali osamela kmetija na Dolenjskem je pred letom 1900 imela svoje vire pitne vode. Oziroma, da povem tako kot je res bilo: če ni bilo vira vode, tudi kmetije ni bilo, niti vasi, niti mesteca. Nato je Novo mesto z okoliškimi vasmi leta 1903 zgradilo vodovod. Za izvire, ki so mestece in okoliške vasi z vodo napajali do takrat, je to pomenilo marsikaj. Seveda niso vseh prenehali uporabljati iz danes na jutri. Če ne drugega, nam je jasno, da tako kompleksen sistem, kot je vodovod, ni mogel kar takoj delovati brez težav. Vendar so najprej iznajdljivi ljudje in pozneje tudi strokovnjaki težave počasi obvladali. Iz tega časa lahko občudujemo miniaturne rešitve vodooskrbnih težav, kot so vaški vodovodi. Vas Planina ima tako še danes ohranjen vodovod iz leta 1931, vas je na žalost propadla. Torej, kaj se je zgodilo z vodnimi viri? Nekatere so vklopili v vodovodni sistem. Druge izvire so nehali uporabljati. To sicer zveni dokaj romantično, saj si večinoma predstavljamo izvire s prepolnimi izvirnimi kotanjami, ki zopet napajajo bistre potočke. Vendar ni vedno tako. Nekatere izvire je bilo treba zato, da so dajali pitno vodo, pridno vzdrževati. In ne samo izvirov, k pitni vodi namreč spada tudi neoviran odtok viškov vode. Torej je bilo treba vzdrževati še najmanj nekaj metrov potočka. In ko je bilo vzdrževanje z vidika gospodarnosti nepotrebno, je bilo ukinjeno. Številni izviri so se tako pogreznili nazaj v mulj. Na žalost pa je pot do izvira ostala.

Kolpa v sušnemu avgustu

In kot so se izviri počasi vračali k naravi, se je v naše pore počasi vrivalo potrošništvo in z njim smeti. Smeti so bile za večino ljudi popolnoma nov pojem. Tudi to ni šlo iz danes na jutri in sam se, čeprev rojen 1968, ko je potrošništvo v nekaterih slabše organiziranih državah že slavilo popolno zmago, spomnim zadrege s prvo nepovratno steklenico. Če ni povratna, kaj naj potem naredimo z njo? Saj je še čisto dobra. In tako so se, čeprav s težavo, rojevale smeti. Še včeraj teh smeti ni bilo, danes, pa ni bilo odvoza. Kam torej s smetmi? V grapo, če se le da v kakšno tako, do katere vodi pot.

Krka pod Otočcem

In to se je zgodilo tudi z reko Krko. Vodovoda namreč niso zgradili zato, ker reka Krka ne bi bila pitna. Temveč zato, ker se večini ljudi ni dalo vsak dan hoditi po vodo. Je pa to, da reka ni pitna danes, čisto mogoče posledica izgradnje vodovoda, saj je bil po gradnji vodovoda za pitnost reke en razlog manj, kot pred gradnjo. In prav tako vode v plastenki, vsaj v tej državi, ne prodajajo zato, ker voda v številih ohranjenih izvirih, ali vodovodu, ne bi bila pitna. Vodo v plastenkah prodajajo zato, ker je večini ljudi danes še teže poskrbeti za lastne potrebe, kot pred 115 leti. In ko se vam več ne da skrbeti zase, delčke te skrbi nase prevzame nekdo drug. Vi greste v vmesnem času seveda lahko na fitnes, vendar ni samo to. Kot lahko preberemo na spletni strani novomeške komunale so gradnjo vodovoda financirali: »državni melioracijski fond v višini 48%, Kranjski deželni fond v višini 30 % in mestna občina Novo mesto z 22%.«; torej državljani, deželani in občani preko takratnih družbenopolitičnih teles. Neposredni uporabniki so plačevali vodarino. Najprej pavšal, vsake pol leta, neposredno na občinski upravi ali preko davčnih uslužbencev. 21 let od izgradnje vodovoda pa je bilo vgrajenih prvih 10 vodomerov … Skratka, zadeva ni bila zastonj.

Koliko boste za vodo plačali ta mesec? In koliko, ko bodo vse kapacitete vodovoda zakupili industrijski kompleksi; vi pa se boste, namesto, da bi hodili na izvir, vozili v trgovske centre kupovat plastenke?

A, še nekaj hoja na izvir je najprijetnejše dnevno opravilo.


Responses

  1. Super zapis. Enako si pravim sam. Parcela brez vodnega vira ni parcela na kateri bi jaz živel.

    Vedno rad preberem, kar zapišeš.

    Lp, Miha

    >

    • O, hvala in še to včasih niso pitne vode rabili samo za ljudi ampak tudi za živino, tak, da je bila ta povezava še bolj očitna.

  2. Pozdrav! Zanimiva reklama pod objavo. Zelo paše zraven. :-))) Tudi ti produkti bodo na koncu mogoče pristali v kaki grapi.

    Drugače pa ja…vaši zapisi dajo misliti.

    KaTaRiNa

    V V pon., 28. jan. 2019 ob 07:54 je oseba Janezbozic’s Blog napisala:

    > Janez Božič posted: ” Stanujemo v malo premajhnem stanovanju vsega deset > metrov od reke Krke. A vendar, ko sem žejen, si natočim vodo iz steklenice, > ki jo polnim na šest kilometrov oddaljenem izviru – v neposredni bližini > posestva. Oziroma, v primeru zastoja pri oskrbi s pitn” >

    • O, hvala. Tole z reklamami, ki pa jih jaz sploh ne vidim, je v celoti domena World pressa, ki me je pred leti spravljalala v zadrego, danes pa sem že malo starejši 😉


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

Kategorije

%d bloggers like this: