Časi, ko so ljudje orhideje povezovali le s tropskimi pragozdovi, so minili in danes vedno več ljudi ve, da orhideje, torej kukavičnice, rastejo tudi pri nas. Na žalost pa so postale znane tudi zaradi svoje ogroženosti. Rastline so največkrat ogrožene iz dveh razlogov: ali zaradi nabiranja, ali pa zaradi uničevanja habitatov. Orhideje so ogrožene iz obeh razlogov.
Kot izgleda orhideje leta 1904 še niso bile zavarovane, saj jih je oče moderne ekologije Ernest Heackel upodobil kar v šopku.
Pisani cvetovi nenavadnih oblik namreč pritegnejo številne, ki bi si želeli to lepoto opazovati doma. In sploh ni rečeno, da vedo, da so to kukavičnice in še manj, da vedo, da so le-te ogrožene. Njihova rastišča pa ogroža marsikaj, po eni strani intenzivno kmetijstvo, po drugi strani pa zaraščanje kmetijskih površin.
KJE RASTEJO ORHIDEJE
Orhideje rastejo po celi Sloveniji. Veliko jih je vezanih na vlažna rastišča in jih tako najdemo na mokriščih, v močvirjih ali na nizkih barjih. Nekaterim so všeč bolj suha rastišča in tako jih najdemo na prisojnih travnikih ali v svetlih gozdovih. So pa med slovenskimi orhidejami tudi gniloživke. Te so preko gliv povezane z drugimi zelenimi rastlinami in njim za svetlobo ni mar. Take lahko najdemo tudi v najtemnejših gozdovih. Številnim orhidejam so všeč hladnejša okolja in se najbolje razvijajo na alpskih tratah, tretje prisegajo na vroča poletja in se tako najbolje počutijo na Primorskem. Skratka, za skoraj vsako kombinacijo podnebnih in talnih razmer imamo v Sloveniji najmanj eno ali dve orhideji. To, da ne rastejo na vašem travniku, v sadovnjaku ali vinogradu, pa je najverjetneje posledica načina obdelovanja.
Pojalnik, sicer ni orhidejaje je pa še lepši. Za rast ne potrebuje svetlobe, to pa še ne pomeni, da raste samo v temi. To pomeni, da je v šibki svetlobi uspešnejša od drugih rastlin, pri močni svetlobi pa jo le-te z lahkoto izrinejo.
KAKO KUKAVIČNICE PREPOZNAMO
Kukavičnice imajo značilno obliko cvetov. Sicer je cvet vsake orideje drugačen, vendar so vsi zrcalnosimetrični. Takšen je zato, ker so take žuželke, ki jih oblika cveta oponaša. In nenavadno, vedno oponaša obliko žuželk ženskega spola. S to obliko privabijo opraševalce moškega spola, ki sicer naredijo, kar se od njih pričakuje, vendar oni tega, kar pričakujejo, ne bodo dobili. Če seveda v tem svetu žuželk in rastlin kdorkoli karkoli oponaša ali pričakuje. Torej prevara, ki se je nekomu zdela podobna prevari, ki jo kukavice uporabljajo v ptičjem svetu. To, da cvetovi ljudem ne izgledajo kot žuželke, vas ne sme zmotiti, saj imajo vsake oči svojega malarja, razlika med človeškimi očmi in očmi žuželk pa je še večja. Poleg živobarvnih cvetov pestrih oblik imajo kukavičnice tudi značilno steblo. Le-to je visoko, debelo in mesnato. Prav tako ima večina orhidej preproste liste z vzporednimi žilami združene v pritlično rozeto, vendar so po drugi strani tudi take, ki sploh nimajo listov.
Literatura navaja da je Čmrljeliko mačje uho (Ophrys holosericea) vezano na s hranili revna rastišča, vendar se je pojavilo tudi dva metra pod mestom, ker sem imel predlani kup gnoja.
PRIPOROČENE NEAKTIVNOSTI
Kot prvo rastline, ki bi jo želeli gojiti, ne smete pokositi. To je sicer nasvet le za lastnike zemljišč, ampak večina odraslih Slovencev je tudi to. Preko njih imajo večjo ali manjšo možnost vpliva na rastišča orhidej tudi njihovi družinski člani, torej skoraj vsi. Sicer je nenavadno, da številnih rož zakonsko gledano ne smete nabirati, jih pa vseeno lahko pokosite. Vendar je to nenavadno le na prvi pogled, saj tiste orhideje, ki rastejo na travniku, ne rastejo tudi v gozdu. Zato je travnike treba pokositi, kajti če se bodo zarasli, potem to tudi za orhideje ne bo dobro. Zadevo se da urediti na dva načina.
Lahko kosite potem, ko orhideje odcvetijo. Gledano na splošno, bi bilo to oktobra. Vendar posamezne vrste na točno tem rastišču cvetijo le kakšen mesec. Če imate na rastišču več vrst orhidej, pa se ta čas lahko tudi podaljša. Vendar se je potrebno spomniti, zakaj boste kosili. Kosili boste zato, da boste zavrli rast lesnatih rastlin. Torej lahko pokosite tudi jeseni ali pozimi – ta košnja bo prava katastrofa za vse lesnate rastline, medtem ko je zelnate rastline ne bodo niti opazile. In naslednje leto bodo orhideje zacvetele še lepše. Ker pa ne poznam veliko ljudi, ki bi prenesli takšno stopnjo neaktivnosti, vam lahko namignem še nekaj. Ko boste bolje poznali vaše rastišče in vrste orhidej, boste lahko opazovali tudi, kdaj se pojavijo pritlične listne rozete in tako določili še čas za pomladansko košnjo. Torej lahko kosite tudi zgodaj spomladi.
Ali pa pokosite okoli vsake orhideje in tako njo in njeno rastišče ohranite na malo drugačen način. Vendar boste morali, če boste ubrali to pot, kositi ročno. Ker pa vsaka novost, ki zahteva spremembo načina obnašanja, zbuja sovraštvo, menim, da bo sprememba časa košnje dovolj velik zalogaj.
A nekošnja orhidej ni edina neaktivnost, ki jo boste morali izvajati. Prav tako orhidej iz razumljivih razlogov ne smete razkazovati okoli in razlagati slučajno mimoidočim, kako so lepe in redke. Številni slučajno mimoidoči imajo do lastnine namreč zelo specifičen odnos, ki ga najlaže opišemo z besedami: »Kar je moje, je moje, kar pa ni moje, ni od nikogar«.
Škrlatno orhidejo (Orchis purpurea) gojim že 20 let. Ko sem jo opazil prvič, je imela samo en cvet, letos so na istem mestu zrasle štiri rozete s cvetovi. Se je pa razširila tudi na najmanj dve dodatni lokaciji.
ZAKAJ GOJIMO ORHIDEJE
To bo torej lepota le za vaše oči in za oči vam bližnjih, ki znajo molčati, kadar je to potrebno. Seveda pa jih lahko po mili volji fotografirate, skratka »gobarski« pristop. Orhideje torej gojimo predvsem zaradi notranjega zadovoljstva, ki ga nekateri občutimo ob pogledu na lep cvet. Hkrati pa opravimo še eno malo naravovarstvenega dela. Če boste uspešni namreč ne boste le ohranili rastišča, temveč ga boste tudi razširili. Čmrljeliko mačje uho sem na svojem posestvu prvič opazil le na enem mestu. Nekaj let pozneje sem pazljivo obravnaval tri lokacije s po nekaj cvetovi. Danes rastejo po celem posestvu in bom počasi začel razmišljati o tem, da bom s posebno pozornostjo obravnaval le eno rastišče, druga pa bom podvrgel običajni obravnavi.
In za konec še skrivnost: kljub temu, da večina avtorjev to prikriva, so številne orhideje tudi užitne. Vsi najverjetneje poznate vanilijo, ki jo pridobivajo iz plodov celega rodu Vanillia, ta pa obsega okoli 110 vrst, največ pa iz vrste Vanilla planifoliaa. Pri nas pa bi veljalo poskusiti rjavo gnezdovnico. S čimer ostale orhideje sicer nimajo nobenih problemov, saj so vse orhideje trajnice.
Janezbozic's Blog 
Oddajte komentar