Objavil/a: Janez Božič | 23/04/2017

GOZDNI VRT

Prvi gozdni vrt, ki je dosegel svetovno slavo, je bil raj. Zgodba se je za nekatere prebivalce sicer končala z izgonom, vendar to ne sme vreči slabe luči na tiste, ki so ostali. Sledili so še drugi poskusi. Najodmevnejši so bili Babilonski viseči vrtovi. Teksti in slike sodobnikov in številnih poznejših opisovalcev nam prikazujejo orjaško spiralno gredico s prepletom sadovnjakov, vrtov, vodnih površin, teras in ostalih elementov kulturne krajine, izmed katerih so vsi še vedno del številnih vrtov.

a_je_to

Čas cvetenja je najprimernejši za prepoznavanje rastlinskih vrst, vendar pozor, številne ukrepe izvajamo tudi pozimi.

Sam izraz gozdni vrt pa je v splošno rabo prišel mnogo pozneje, preko Roberta Adrian de Jauralde Harta. Ta je na svoji sicer majhni posesti v Shropshiru ustvaril vzorčni gozdni vrt za angleške razmere. Pri tem se je naslonil na številne zglede, ki so se ohranili na vseh celinah, ki niso prekrite z ledom. Njegov vpliv pa je v permakulturnih krogih povzročil pravo eksplozijo posnemovalcev, ki so gozdne vrtove trdno zasidrali v sedanjost. Kaj je bilo torej tisto, kar je Robert naredil – bog, graditelji Babilonskih visečih vrtov in vseh poznejših zgledov pa ne? Mislim, da so bila to navodila za uporabo. In ne samo navodila, ta so bila le del celostnega pristopa, ki zajema vse od raziskave zgodovine gozdnih vrtov, ustreznih rastlinskih vrst, preko skrbnega načrtovanja, do same saditve, let preizkušanja in popularizacijo. Toda najprej: zakaj?

Gozdni vrt je sonaraven način vrtnarjenja, oziroma sadjarstva, hm, kako bi temu rekli, mogoče sadjarjenje. Vsekakor vključuje še elemente gozdarstva in krajinske arhitekture. Vendar je osnovni namen vsekakor pridelava hrane. Seveda je tu velik vpliv na mikroklimo, ki vam spomladi in jeseni rastno sezono podaljša do te mere, da je zima, za vse stvari, ki jih  je najbolje narediti prav pozimi, prekratka. Po drugi strani pa si lahko omislite senco, ki vam bo olajšala tudi najbolj vroče poletne dneve. Patrick Whitefield, možakar, ki je po Robertovi smrti prevzel sadjarjenje v Robertovem gozdnem vrtu, navaja še številne manj očitne koristi, kot sta recimo lepota ali prostor za igrišče. Kot najbolj nenavadna razloga za sadjarjenje pa bi omenil lahkost bivanja in možnost življenja kot del ekosistema. Zavest o tem, da ste del ekosistema, je izreden učni pripomoček. Ta vam ozavesti dejstvo, da smo kot del ekosistema preživeli 999,9 promil časa obstoja človeške vrste, omogoči pa razumeti tudi pojem lahkost bivanja. Ta je za Slovence, ki smo načeloma nagnjeni k pridnosti, trd oreh. Vendar ni povsod tako, pa tudi ne vedno. Kot primer naj navedem sproščujoč občutek, ki ga imam, ko že pred zajtrkom naberem dovolj hrane za cel dan.

Si predstavljate, da bi bile v naravi, recimo v gozdu, stvari urejeno tako, kot na vrtu: smreke na eni gredici, brlogi na drugi, gobice na tretji, nato bi imeli en pašnik, in tako naprej? Vse skupaj lepo v vrstah, hkrati posajeno oziroma zgrajeno in hkrati požeto. Večina ljudi si ne, kljub temu pa ta ista večina v svojih vrtovih in sadovnjakih dela natanko to. V permakulturi zavestno poskušamo ravno nasprotno. Pri tem se naslanjamo na ducat načel, z upoštevanjem katerih lahko vzpostavimo stabilen sistem. Ta bo kar najbolje uporabil razpoložljive danosti, nam omogočal zadovoljitev najrazličnejših potreb in pa seveda tudi nekaterih želja.

orhideja

Hrana ni edini pridelek.

Osnovna značilnost gozdnega vrta je večslojnost. Dimenzija višine je sicer nekaj, kar težje dojemamo, načeloma pa je potrebno najprej ozavestiti dejstvo, da se večina kmetijstva odvija v enem sloju. Največjo nazornost je možno prikazati na polju pšenice. To je en sloj. Vendar lahko na vsaki površini v fazo rodnosti razvijemo več slojev. Senožetni sadovnjaki so tradicionalen primer večslojnosti. V zgornjem sloju imamo sloj drevesnih krošenj. Če smo, na primer, posadili ali podedovali sadovnjak, ki ima posajene tako visoke tepke, kot češnje in orehe, potem le ti tvorijo najvišji soj. Običajne hruške, visokodebelne jablane in višnje tvorijo drugi, nekoliko nižji sloj. Visoki grmi kot so leska in nizka drevesa, kot so slive, tvorijo tretjega. Nizki grmi, predvsem raznorazno jagodičje, pa tudi visoka zelišča, tvorijo četrtega. Osnovni peti sloj tvorijo zelnate rastline, torej najrazličnejše solate ali zelišča, oziroma majhni grmički, kot so borovnice. V naslednjem, šestem sloju, ki ga sicer vsi poznamo, vendar je očem skrit, saj se nahaja v podzemlju, pridelujemo krompir, topinambur ali korenje. Iz naštetih primerov lahko vidimo, da se nekatere rastline višinsko lahko raztezajo tudi preko več slojev – in to je osnovna značilnost sedmega sloja, plezalk

dren

Pri iskanju rastlin za vsakega izmed slojev, se boste srečali s številnim sadnimi vrstami, ki so bile v preteklosti pogost del sadovnjakov.

V vsakem izmed teh slojev boste pridelali manj, kot če bi gojili le enega. Vseh sedem pa vam bo prineslo večji in pa predvsem bolj raznolik pridelek. In ravno raznolikost je tista, za katero se splača potruditi, saj vas bo s pridelki oskrbela preko celega leta. In to ne samo s hrano, temveč tudi z zavetjem, estetskimi in študijskimi užitki, rekreacijskimi površinami, skratka koristmi, ki smo jih že omenili. Tu boste pridelali tudi krmne rastline, gorivo, zdravilne rastline, les in še marsikaj, za kar vam bo domišljija prišepnila: »Zakaj pa ne«.

V Sloveniji imamo pogosto priložnost začeti ustvarjati svoj košček raja na zapuščenih, zaraščajočih površinah. V tem primeru najprej dobro raziščite že rastoče rastline. Mogoče boste našli orehe, ringloje, črni bezeg, češmin in še marsikaj. Pri tem pa je potrebno poudariti, da ima drevo, ki ga je posejala narava pred recimo desetimi leti, številne prednosti pred drevesom, ki ga še nismo posadili. V zeliščnem sloju največkrat najdemo vso divjo hrano, ki smo jo pripravljeni poskusiti, od regrata do regačice (ki jo vrtnarji sovražijo kot najhujši plevel), ali pa številna zelišča, recimo pljučnik in trobentice. Zelo na gosto so zastopane tudi plezalke: hmelj, bljušč, robida; če je tu včasih rasel vinograd, tudi kakšna trta.

Vse te rastline pa je treba najprej poiskati, vendar pozor: številne rastline se pojavijo le v določenem času leta. Druge so sicer tu vse leto, vendar jih je v določenih letnih časih težko prepoznati ali celo opaziti. Hkrati je potrebno risati natančen načrt, ki bo vseboval predvsem tiste rastline – izbrance, ki jih vidimo tudi v končni sliki. V te izbrance usmerimo svojo energijo.

Naša energija bo goščavo, ki bi jo večina mimoidočih požgala in začela zasajati na novo, spremenila v gozdni vrt.

 

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

Kategorije

%d bloggers like this: