Objavil/a: Janez Božič | 07/03/2014

ŽLED

Če mislite, da je najhujša ujma, ki je Slovenijo prizadela odkar pomnimo, minila, se motite.

Žled ni od muh. Imena tega vremenskega pojava večina Slovencev na začetku leta ni poznala, danes ga poznamo vsi. Prav tako smo to besedo poznali vsi, ki smo jo kdaj doživeli. Kar pomeni, da ne le, da ni od muh, temveč tudi ni od včeraj. Jaz se svoje prve izkušnje spomnim iz sredine 80-ih, ko smo v Suhi krajini odkazovali hektarje in hektarje vsepovprek nagnjenih bukev. Nato pa je na sredini tega hektarja stal javor – popolnoma pokončen in nepoškodovan. Seveda ga je roka iz čiste inercije za posek odkazala kot desettisoč pred tem. Potem smo se nekaj norčevali iz storitelja, torej mene, nato pa se lotili še naslednjih desettisoč. In to ni bilo kar tako, odkazovanje je takrat potekalo s kladivom oziroma sekirico. To pomeni, da si moral najprej odsekati kos lubja in nato na odsekano mesto pritisniti žig, mu izmeriti premer in to je nekdo napisal. Skratka, šli smo do vsakega drevesa – in to ne samo mi, potem je moral do njega še sekač, traktorist, …. Delo, še posebej delo sekača, ni nit približno podobno delu v tovarni. Poteka na prostem, v najbolj raznolikih pogojih kar si jih lahko zamislite. Poleg tega je telesno izredno naporno. Nekaj takega, kot tek na Grintovec in po malici še enkrat. In pa absolutno nevarno že, kadar se pogovarjamo o redni sečnji.

Celotno škodo bomo lahko ocenili šele čez več let.

Celotno škodo bomo lahko ocenili šele čez več let.

Sečnja po naravnih katastrofah, ko drevesa ležijo vse povprek in pravzaprav nikoli ne veš, kam se bo kaj nagnilo, pa je le za najboljše sekače. A na žalost tudi med najboljšimi poznam take, ki so v podobnih razmerah ostali brez noge. Glavnina škode, ki jo je povzročila žled, torej še prihaja. Na tleh leži količina lesa, ki jo v Slovenji sicer posekamo v dveh letih. Dolgoletno povprečje nam govori, da ob redni sečnji v Sloveniji na leto izgubimo 15 življenj in pridelamo približno toliko težkih poškodb. Obstajajo tudi natančne statistike, katera gozdna opravila so bolj nevarna, vendar je sedaj pomembno predvsem to, da se v sečnjo nikoli ne podate sami – in tisti drug mora biti ravno tako usposobljen za delo kot vi. Oziroma, če pričakujete, da vas bo reševal, še bolj.

Zaradi velike ljubezni, ki jo slovenski kmetje gojijo do traktorjev, imamo traktorjev najverjetneje dovolj. Tovornjaki bodo vozili dan in noč, vsaj tisti, ki so opremljeni za nočno delo, še bolj verjetno pa bo treba kakšnega kupiti. Ravno tako bo dovolj dela za vse žage, stroje za pripravo sekancev in vse mogoče podobne stroje. Zagotovo pa bo zmanjkalo skladiščnega prostora. Ko smo pred leti obiskali prizorišče orkana Hogar, ki je prizadel zahodne Alpe, so tamkajšnji gozdarji organizirali ogromna skladišča lesa. Zakaj? Zato ker izredne količine lesa na tržišču povzročijo padec cene. Seveda je bolj smotrno skladiščiti žagan les, toda kdo ve kakšne dimenzije žaganega lesa bomo potrebovali v prihodnjih letih. Nekatere dimenzije se seveda da predvideti in te bi lahko skladiščili kamorkoli gre. Če kurite na drva, lahko raziščete kam vse bi spravili drva. Triletna zaloga bi bila nadvse na mestu. Gradbeni les bi lahko skladiščili pod avtocestne viadukte. In še marsikaj. Vendar to ne pomeni, da bomo redno sečnjo ustavil. Lahko jo malo upočasnimo, vendar je ustaviti ne moremo. Vsekakor pa bo modro ravnal tisti lastnik, ki bo les obdržal v gozdu, sekal čimmanj in počakal na boljše čase.

Poleg tega se v teh 7 milijonov kubičnih metrov skriva tudi okrogla 2 milijona m3 iglavcev. In iglavci (in ne samo iglavci), so podvrženi napadom lubadarjev. In to vsi iglavci, vsak ima najmanj eno vrsto lubadarja, ki se lahko ob primernih pogojih razmnoži preko vseh meja – ne vem zakaj, ampak temu gozdarji rečemo gradacija. Iglavce je torej nujno potrebno pospraviti. Tu ni nobenega: »Naj narava zaceli rane.« Zaceliti jih moramo mi in to čim prej. Veliki smrekov lubadar bo kmalu prekinil svoje zimsko spanje. Samci bodo izleteli in v poškodovane smreke izvrtali kopulacijske kamrice. Tam jih bodo obiskale izredno plodne samice, ki bodo kmalu izlegle jajčece ali dve. Iz njih se bodo izlegle ličinke, si pregrizle rove skozi lubje in se zabubile. Še pred poletjem bodo izleteli mladi lubadarji. In to bo šele prva generacija. Druga sledi zagotovo, če pa ne bomo imeli sreče in bo jesen topla, bomo imeli še tretjo generacijo. Zadnjo gradacijo lubadarja smo krotili 6 let. Kar pomeni še nekaj milijonov m3.

Tisti, ki jim bo do jeseni uspelo pospraviti škodo, se bodo nato lahko lotili obnove poškodovanih sestojev. V Sloveniji se načeloma naslanjamo na naravno pomlajevanje gozda. Kar pa se ne zgodi samo od sebe, sestoj mora na pomladitev nekdo pripraviti in večine sestojev, ki jih je odkazala narava, ni pripravil nihče. Ko bo torej hlodovina pospravljena in veje zložene v kupe, bo čas za sadnjo. Seveda nam bo pomagalo tudi naravno mladje, vendar bo to še vedno mladje. In mladje potrebuje nego. Večdesetletno. Koliko nege smo sposobni opraviti?

Advertisements

Responses

  1. Pozdravljeni,

    redno prebiram vaš blog. Ampak to, kar pišete, je res zelo žalostno.

    Lep pozdrav. Alenka Okretič

    Dne 7.3.2014 7:49, piše Janezbozic’s Blog: > WordPress.com > Janez Božič posted: “Če mislite, da je najhujša ujma, ki je Slovenijo > prizadela odkar pomnimo, minila, se motite. Žled ni od muh. Imena tega > vremenskega pojava večina Slovencev na začetku leta ni poznala, danes > ga poznamo vsi. Prav tako smo to besedo poznali vsi, ki smo jo” >

  2. Res je žalostno ampak tako je. Dobro bi bilo, če bi se kdo spomnil in pospravljanje tega lesa prepustil profesionalcem.


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

Kategorije

%d bloggers like this: