Objavil/a: Janez Božič | 27/01/2014

TERCIALNA INFORMACIJSKA MREŽA

(Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Ivana_Kobilca_-_Kofetarica.jpg)

Povedati ali ne povedati?

V času v katerem živim je prišlo do navadnega pojava nastajanja novih, številnih in raznolikih informacijskih mrež. Tako smo bili priča razmahu računalniških informacijskih mrež: interneta, intraneta, omrežja e-mailov, različnih lokalnih mrež in ljudje, ki se na to spoznajo, bi lahko naštevali še naprej. Pred našimi očmi se je rodilo in razvilo omrežje mobilne tehnologije in wapa, najzanimiveje pa je to, da novotarijam ni videti konca. Vsaka izmed teh mrež ima določene lastnosti ali celo zakonitosti, ki jih je potrebno spoštovati, če želimo uspešno komunicirati. Ko prvič pošlješ mail na novi naslov namreč nima smisla pričakovati, da vam bo naslovnik odgovoril v roku in na način, kot ste ga navajeni, zna se zgoditi, da vam sploh ne bo, ali pa vas bo za začetek zaprosil, da ne uporabljate šumnikov, nato zahteval, da mu ne pošiljate verižnih sporočil in tako naprej. Isto je z mobilnimi telefoni. Že res, da ste od prijatelja izprosili telefonsko številko lepotice iz sosednjega bloka, vendar je to le znamenje, da imate dobrega prijatelje. Lepotica vam mogoče sploh ne bo odgovorila, če boste vztrajni, pa vas bo dala na spisek nezaželenih in Erikov sin vam bo vztrajno odgovarjal, da je klicatelj zaseden, nedosegljiv ali kaj jaz vem kaj.

Ob porajanju novih informacijskih mrež in študiju njihovih zakonitosti se seveda prej ali slej pojavi tudi ideja, da bi na isti način proučili tudi delovanje zgodovinsko potrjenih informacijskih mrež. S kolegi smo se med malico tako lotili definicije in študija zakonitosti terciarne informacijske mreže. Ime mreže izhaja iz poimenovanja ključnih elementov mreže, ki vršijo enako vlogo kot jo v računalniških mrežah vršijo strežniki, v telefonski tehnologiji pa telefonske centrale. Tercialke. Beseda ima tudi moški spol, vendar je manj poznan in nikoli uporabljan; zakaj je temu tako je najverjetneje zgodovinsko opredeljeno, saj so bile ženske na tem področju neprimerno bolj uspešne kot moški. Pisatelj Slavko Grum je tako v svojem delu Dogodek v mestu Gogi ovekovečil Afro in Tarbulo, dve ženski, ki jima je premlevanje dogodkov v njihovem podeželskem mestu vsakdanja zabava in mogoče še kaj več. Slikarka Ivana Kobilica je olju, ki upodablja lik starejše ženske s skodelico kave sicer dala naslov Kofetarica, toda tisto, kar na sliki vidim jaz, je predvsem izraz težkega zadrževanja in večnega vprašanja vseh tercialk: “Povedati ali ne povedati?” Možno je namreč, da novica, ki bi danes pretresla naše mesto, jutri ne bo vredna piškavega oreha.

Primarno informacijsko mrežo definiramo kot pretok informacij med ljudmi , ki se jih to tiče. Recimo: “Ko sem prevzel fotografije, so štiri manjkale ” in prodajalka odgovori: “Prav, jih bomo naredili, bo čez eno uro v redu?”. V sekundarni informacijski mreži komuniciramo preko skupnih prijateljev, znancev, kolegov. Recimo: “Kaj si misliš, zakaj mi niso naredili teh štirih fotografij?” In prijatelj odgovori: »Ni problema, jutri bom na kavi s tamkajšnjim laborantom, pa ga bom vprašal.«  V terciarni mreži pa človeku, ki s fotolaboratorijem nima nobene zveze, prijateljsko zaupaš: “A veš, da mi niso naredili štirih fotografij”. In po mestu se razširi govorica o izredni nesposobnosti fotolaboratorija. Fotografije pa so pravzaprav padle iz slabo zlepljene industrijsko proizvedene vrečke in se zmuznile v razpoko predala, ki ga je izdelala mizarska delavnica tvojega svaka.

Ko smo torej terciarno informacijsko mrežo definirali in vpeli v zgodovinski kontekst, se lahko lotimo študija njenih zakonitosti.

(Vir: http://www.oceansbridge.com/oil-paintings/section/2356/1/sullythomas)

Gossip – Thomas Sully (1783 – 1872)

Prva je ta, da smo na mrežo priklopljeni vsi brez izjeme. O tem, da mreža obstaja, najverjetneje ni dvoma. Dejstvo, da smo predmet njene obravnave, pa je že težje sprejeti. Še posebej so zanimivi ljudje, ki živijo javno življenje, vendar oni in njihovi bližnji s tem, da so predmet javne obravnave, živijo in so na to tudi prilagojeni, sicer bi jim bilo javno nastopanje v preveliko breme in bi ga zapustili. Druga za terciarno informacijsko mrežo zelo zanimiva skupina pa so drugačni. Pri tem ni nobene potrebe, da govorimo o pripadnikih ekstravagantnih subkultur, o katerih vsi vemo vse, še nikoli pa ni nihče nikogar srečal. Vsi recimo vemo boga in pol o istospolno usmerjenih, vendar jaz ne poznam nikogar. Odkloni, ki so za terciarno informacijsko mrežo zanimivi, so namreč zelo majhni in v veliki meri odvisni tudi od monotonosti glavnine oziroma trenutne terciarne celice. V družbi dvestotih prebivalcev istega mesta, vsi iste narodnosti in veroizpovedi, je človek iz sosednje pokrajine, države, ali celo veroizpovedi zelo zanimiv. Poleg tega, da tudi dva človeka nista enaka, in vsaka drugačnost je dovolj drugačna za začetek govoric. Če še ne verjamete, da ste predmet ogovarjanja, vam želim le, da bi vam bilo dano v tej veri živeti do smrti. Kar pa ni nujno dobro. Mnogo drugačnih se obstoja terciarne informacijske mreže namreč ne zaveda in nanjo niso prilagojeni, zato velikokrat sploh ne vejo, zakaj imajo probleme z okolico. Velika razlika je namreč v tem ali imaš probleme z drugačnostjo, ali pa imaš probleme zaradi pogledov okolice na tvojo drugačnost

Druga zakonitost tercialne informacijske mreže je ta, do po mreži krožijo samo novice z nabojem, pri tem pa novice z negativnim nabojem krožijo devetkrat hitreje in vztrajneje. Pravzaprav bi bilo bolje reči, da so slabe novice edina nematerija, ki se širijo hitreje kot svetloba. Tako recimo gremo vsak dan desetkrat čez cesto in prav tako čez ta isti prehod hodi tisoč ljudi. Vendar o tem nihče ne izgublja besed. Skratka, prehod za pešce, pešci in avtomobili, mačke in psi in polži in žabe za terciarno informacijsko mrežo niso nič zanimivega. Dokler nekoga ne povozi. Takrat se začne. Tu prehoda sploh ne bi smelo biti, saj je preblizu ovinka! Sosedovi mulci so prejšnji teden izpulili znak! Pešec je bil zagotovo pijan! Šoferka je blond! Tisti izzivalni plakati ob cesti! In tako pridemo do tretje zakonitosti.

Vsi ljudje vse vedo. In če povemo do konca: včasih celo kaj več. Kar pravzaprav ni tako slabo, saj nam omogoča tudi uporabo v konstruktivne namene. To lastnost izkoriščamo na sestankih, kolegijih, posvetih, konferencah, skratka na najrazličnejših oblikah druženja, namenjenih izmenjevanju informacij. Zato pišemo in beremo, snemamo in gledamo oziroma poslušamo.

(Vir: http://www.mladina.si/94934/rekla-kazala/)

Panjske končnice do zapisi ljudske modrosti.

Količina in naboj izhodnih podatkov so večkratnik količine in naboja vhodnih podatkov. Najbolje to zakonitost definira stavek: »Janez, saj veš tisti iz zgornjega nadstropja, mislim, da ima raje fante, vendar pazi, ne bi rada, da izve, da vem«. Na začetku stavka je bila istospolna usmerjenost Janeza iz zgornjega nadstropja še izražena kot domneva »mislim, da ima raje fante«, ob koncu pa je prerasla v vedenje »ne bi rada, da izve, da vem«. Že v enem stavku  v katerega je vpletena le ena oseba se je torej zgodil velik preskok. Kakšne modifikacije lahko doživijo dejstva na prehodu skozi daljšo informacijsko verigo pa prepustim vaši domišljiji.

Vaša pasivnost ne bo ustavila poplave informacije. To ali se tercialne informacijske mreže zavedate ali ne, ali ste njen aktivni ali pasivni udeleženec, ni pomembno. Tudi, če se ti za tercialno informacijsko mrežo ne zanimaš in se z njo ne ukvarjaš, se ona zagotovo zanima zate in ob ustrezni spodbudi okoli tebe zgradi domišljijski konstrukt naslutenih razsežnosti.

Šesta in nikakor ne zadnja zakonitost pa je ta, da bo tisti, ki mu je informacija najpomembnejša, zanjo izvedel zadnji ali pa sploh ne. Skratka če vam žena skače čez plot z vsemi po vrsti boste to izvedeli zadnji ali pa sploh ne. Tudi ta primer na žalost izhaja iz realnosti. Jožf in Marija nista mogla imeti otrok. Po pomoč sta se zatekla tudi k zdravnikom in po večletnem trudu Marija zanosi. Vendar se nosečnost ne konča srečno in le majhen grobek označuje konec kratke sreče. Toda umetno spodbujena nosečnost je očitno prebudila Marijino in/ali Jožefovo plodnost, po enem letu so tako začeli pričakovati nov srečen dogodek. Deklica je bila atijev ponos. Vendar je tercialna informacijska mreža hranila podatke, ki so bili za mladega atija ključni. In ko ti podatki niso bili zanimivi za nikogar več, so curljati atiju na uho. Sodbo ali so bili ljudje, ki so mu počasi dostavljali delčke informacij, njegovi prijatelji ali ne prepuščam v božjo presojo. Vendar je bil ati za obzirne namige nedojemljiv. Vendar so se skladiščili. Počasi je neskladje med vedenjem in zavedanjem začelo povzročati razkol v Jožefovi duši. Na srečo nič takšnega, česar na Polju ne bi znali popraviti s primerno količino tablet in tremi meseci počitka. Sledila je ločitev in presenetljiva prepričanost Jožefa v to, da punčka ni njegova. Odklonil je plačilo preživnine, zahteval test očetovstva in se odselil. Test je pokazal, kar so številni že vedeli.

Kot sem že rekel, te zakonitosti niso edine, obstajajo različne kombinacije uporabe teh zakonitosti in pa seveda izpeljave. Ker ne verjamem, da vam ne bo dano izkusiti zob tercialne informacijske mreže, vas pozivam k nadaljnji analizi teorije.

Tudi neresnične informacije puščajo resnične posledeice.

Advertisements

Responses

  1. Da, je tako kot si napisal. Ampak to (jaz npr.) vse vem, vidim, čutim, štekam. Vprašanje je kako se znotraj tega vedeš – ker očitno izstopiti ni mogoče, ker to preveva vse okoli nas – to so namreč mnenja, ki jih trosimo naokoli…mnenja, ki potem funkcionirajo kot programi v nas. A je vse skupaj stvar zavedanja in modrega manevriranja med…? Razumem da kličeš po nečem. Po čem (se opravičujem če je moja lajtunga predolga, da bi takoj skapirala da se odgovor že skriva v tvojem tekstu 🙂 ) torej kličeš? Vsak gradi svoj svet, z ljudmi iste ali vsaj podobne frekvence. Gre za sobivanje. Tako pač je danes! Ohraniti mirno kri in se držati svoje poti v tej tercialni mreži pa je največji izziv. Ostati zvest sebi in dovoliti drugim da so.

  2. Hm, ja v tekstu res ni rešitve. To sem napisal že pred kakimi 12 leti ko sem imel v službi eno divjo obrekovalsko izkušnjo. Preprosto greš za tri dni na dopust in ko se vrneš čutiš, da je nekaj narobe. Šele kakih 10 let po tej izkušnji sem prišel, do iste možne rešitve kot ti. Gozdarji temu rečemo kognitivnost – ustvarjenje v smeri najboljših obstoječih možnostih. Družiš se z ljudmi, ki te cenijo in se oddaljuješ od ljudi, ki te ne cenijo. Danes se mi zdi ta stavek čisto preprost pred tremi leti pa sem ga skoraj moral plačati s krvjo. Potem, ko imaš tako družbo si lahko privoščiš malo resnicoljubnosti, govoriš samo o stvareh na katere se spoznaš, mnenja označiš kot taka, izklopiš ego in tako naprej. Tam zunaj pa je še zdaj mesarsko klanje.

  3. […] so izvrsten pripomoček za odvračanje pozornosti, poleg tega pa se v skladu s tretjim zakonom tercialogije širijo kar n-krat hitreje od dobrih novic (pri čemer je n poljubno število večje od 9). Zakaj […]


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

Kategorije

%d bloggers like this: