Objavil/a: Janez Božič | 11/11/2013

UČINKOVITOST MAJHNIH EKOSISTEMOV

Počasi se daleč pride. (foto: Petra Rostohar)

Počasi se daleč pride. (foto: Petra Rostohar)

Eden od simbolov permakulture je tudi viseča mreža. Ta po eni strani simbolizira eno od načrtovalskih faz, ki ji gozdarji rečemo oddaljitev, v permakulturi pa nas usmerja v opazovanje. Prvo leto pred načrtovanjem in resnim delom naj bi se namreč posvetili opazovanju. Po drugi strani pa nas viseča mreža napeljuje na idejo, da bomo po začetnih letih, ki tudi v permakulturi zahtevajo  precej delavnosti, preprosto ležali in gledali kako hrana raste sama od sebe. Vendar se v Sloveniji ideja o viseči mreži ni prijela že od samega začetka, pač nismo taki. Dodatno nas je zastrupil  še Vladimir Megre z idejo o tem, da naj bi rodovno posestvo obsegalo en hektar na družino, kar ni malo. Za konec pa še knjiga Seppa Holzerja »Permakultura za deloholike« – in ena od izvornih permakulturnih idej je bila zatrta v kali.

Ko je prijatelj po kakih desetih letih prišel s potovanja, me je med drugim presenetil z izjavo, da imajo vsi narodi enake pregovore: »Small is beautiful«, »Vredne su stvari u malim paketičima« in »Strup je v majhnih stekleničkah«. Torej že mora biti nekaj na tem! Vendar je osnovna ideja ta: če se želite začeti ukvarjati s permakulturo, ne potrebujete 47 hektarjev ali koliko že meri povprečna tirolska kmetija, prav tako ne potrebujete enega hektarja, kolikor mogoče imajo na razpolago Rusi. Vrt je pravzaprav ena taka osnovna in nadvse primerna površinska enota, vendar tudi vrta nimajo vsi. Če želite res napeti svoje sive celice, poskusite z urbano permakulturo in v življenje spravite svoj balkon ali okensko polico. To, da je z okensko polico manj dela, še ne pomeni, da se na njej ne morete naučiti vsega, kar morate vedeti o permakulturi.

petrsilj_motovilec_in_zimska_solataBalkon je tako lahko prava permakulturna učilnica. Na našem trenutno raste paradižnik, blitva, bazilika, por, radič, berivka, lovor, zimska solata, paprika, drobnjak, peteršilj in aloe vera? . Če mislite, da sem jaz permakulturnik, pa vam lahko povem, kaj raste pri sosedih: koruza, breskve, trte, feferoni, rožmarin, čili, sivka, če omenim samo tiste stvari, ki jih na mojem balkonu ni (pozor to se dogaja novembra). V preteklosti smo na balkon sadili tudi buče, ki pa se niso izkazale za primerne. Stebla so namreč bingljajla preko ograje in mimo celega stanovanja spodnjega soseda in še polovico nadstropja pod njim. Skratka, dvonadstropne buče. Z njimi so bingljali tudi več kilogramski plodovi, in včasih je pihal veter. Ko so jih sosedi skrajšali na njim ustrezno dolžino, se nisem nič pritožil. Mogoče kakšne buče, ki ne rastejo toliko v dolžino, cuketke?

Seveda samo pridelovanje hrane na balkonu za permakulturnika ni dovolj, vseeno je načelo mnogonamenskosti precej pomembno. Prvo, kar potrebujete za vrt na balkonu, je zemlja. Ali mislite pol kubika zemlje v 6 nadstropje prinesti v nahrbtniku, tako kot jaz?  No, pri tridesetem nahrbtniku se mi je posvetilo – če je to permakultura, potem je zame malo preveč naporna – in sem na balkonu nastavil kompostnik. Seveda zemlje nisem pridelal v enem letu, toda sčasoma so bili vsi lonci in korita in lončki polni, tako da sem začel kompost odvažati na posestvo. To je približno tako, kot da bi vodo nosili v morje. Zato sem tudi kompostiranje  gospodinjskih odpadkov premaknil na posestvo.

Vsekakor se večina ljudi, ki se odločijo za zasaditev balkona, preveč ukvarja z estetiko, nekateri pa se preveč posvetimo pridelavi hrane. Najboljši primer zasaditve balkona, ki sem ga videl, tudi z vidika permakulture, se je v celoti posvetil klimatski vlogi, ki jo rastline vsekakor opravljajo neprimerno bolje kot klimatske naprave. Konkretno stanovanje je imelo pred kuhinjo balkon in oboje je bilo obrnjeno proti vzhodu. Še preden sta stanovalki začeli kuhati kosilo, je bila temperatura v kuhinji nadvse neprimerna. Zato si je ena od njiju omislila zasaditev celega balkona z Egipčanskim slakom. Od vrha ograje do stropa je tako zraslo pol metra nepredirnega zelenja in kuhinja je naenkrat postala najprijetnejši prostor v stanovanju.

Pravzaprav so se že številni spraševali o človeškem stremljenju: več, više, hitreje. Naš planet na primer ni največji, pa je vseeno optimalen za človeško gibanje. Tudi potem, ko bomo odkrivali druge za naselitev primerne planete, vam zagotavljam, da ne bo nobeden boljši od Zemlje. Saj z več, višje in hitreje ni nič narobe, vendar nas to stremljenje odvrača od tukaj, zdaj in jaz. Številna permakulturna semena se tako izgubijo v nepotrebnih načrtih: ko se preselim, ko pride pomlad, ko prepričam ženo in podobno. Pozor, pozor: z obstoječim trenutkom ni narobe popolnoma nič! Oziroma, če se spet obrnemo k  pregovorom: »Najboljši trenutek za sadnjo drevesa je bil pred 20 leti, drugi najboljši je sedaj«.

Nimate prostora za drevo, posadite grm, nimate prostora za grm posadite solato. Mogoče ne boste pridelali cele sklede, zagotovo pa se boste naučili kaj o gojenju solate. In takrat, ko se boste preselili na vikend, ko bo pomlad in ko vam bo uspelo prepričati ženo, boste pripravljeni.

 

Advertisements

Responses

  1. […] kje začeti, kaj vse lahko vklopite v vaš ekosistem tudi, če niste lastniki kmetije – »Vredne su stvari u malim paketičima«. Preko individualnega dela med, oziroma, če boste želeli tudi po delavnici bomo načrt […]

  2. […] učinkovitost majhnih ekosistemov. […]


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

Kategorije

%d bloggers like this: