Objavil/a: Janez Božič | 01/02/2013

CEPLJENJE

Kuga, drugi jezdec apokalipse, je, kot sta ugotovila Terry in Neil, sicer že upokojena, vendar so bolezni kljub temu človekov stalni spremljevalec. Vsaj tako kot lakota. Mogoče malo manj.

Vsako leto videvam lačne divje živali, zelo redko pa se je zgodilo, da sem videl bolne. Seveda bolezni obstajajo tudi med divjimi živalmi, vendar to četrti jezdec apokalipse – Smrt – rešuje sproti in brez odvečnega hrupa. Mogoče so bolezni, ki jih srečujemo med divjimi živalmi, le odraz porušitve naravnega okolja? So bile tudi naše bolezni redke in preproste, dokler smo živeli v skladu z naravo; in dalj od narave kot smo, bolj kompleksne so naše bolezni in več jih imamo?  Je možno, da moderne bolezni tudi stranska posledica našega boja proti njim? Naj bo kakorkoli, spomladi in jeseni se iz čiste ljubezni do človeštva pojavijo oglasi za cepljenje proti gripi.

Saj poznate delo kitajskega matematika Džu Šidžja; bilo bi čudno, če ga ne bi, v osnovni šoli so vam  zagotovo predstavili njegovo delo.  Binomska krivulja, tista zvonasta, pravzaprav je za njo v uporabi tudi ime normalna krivulja. Mogoče pa so vam pozabili omeniti, da jo je prvi opisal Džu Šidžje leta 1303 in pri tem skromno priznal, da jo njegovi kolegi uporabljajo že 200 let. Bolj verjetno so vam poskusili prodati kakšno bedarijo v stilu: »Prvi, ki jo je obravnaval in našel mnoge njene lastnosti, je bil francoski matematik 17. stoletja Blaise Pascal.«

Opozorilo: to ni znanstvena literatura, večina navedb je približnih, številne pa so divje netočne.

Opozorilo: to ni znanstvena literatura, večina navedb je približnih, številne pa so divje netočne.

Recimo, da imamo na ordinati, to je tista pokončna črta koordinatnega sistema, stotine ljudi. Na vodoravni črti, torej abscisi, pa pojavnost neke lastnosti, recimo kako močno je gripa  prizadela obravnavano skupino ljudi. Na vsaki strani tega zvona se nahajajo nadvse zanimivi repki. Tem repkom rečejo standardni odklon. Že tako na oko lahko rečemo, da jih je nekaj zbolelo strašno. V bolnišnici so se borili za njihovo življenje in kljub izredni požrtvovalnosti medicinskih sester, zdravnikov, vsega osebja in ministrstva za zdravstvo, ki je nesebično preskrbelo sredstva za njihovo delo, so posamezniki tudi umrli. Velika večina jih je tri dni obležala v postelji in se vrnila v sivi vsakdan. Precej pa jih kljub pandemičnim razsežnostim ni pokazalo nobenega znamenja bolezni. In izmed teh precej jih je nekaj, ki so … kaj? Pridobili odpornost na neumnosti?

Mogoče je to samo moj občutek, ampak gripa je vsako leto bolj nevarna. Imam ta občutek zaradi propagande, ker sem vsako leto starejši, ali ker je res? Ah, brez skrbi saj bo medicina poskrbela zame.

Mogoče je to samo moj občutek, ampak gripa je vsako leto bolj nevarna. Imam ta občutek zaradi propagande, ker sem vsako leto starejši, ali ker je res? Ah, brez skrbi saj bo medicina poskrbela zame.

Proti gripi in vsaki nalezljivi bolezni se lahko borimo na številne načine. Vendar se najmanj eden izmed načinov, cepljenje na primer, ne ukvarja z zaščito posameznika, temveč z zaščito populacije.

No ja kakorkoli, dejstvo je, da večina populacije gripo preživi. Kaj pa bolezen, kako se ta odzove na cepljenje? Tudi bolezen preživi, tudi binomska krivulja, ki prikazuje smrtnost ubogih povzročiteljev gripe ima tisti levi in desni repek. In v desnem repku se skriva virus, ki si misli, oziroma si ne misli: »Naredili ste me za začetnika nove civilizacije «. Potem, ko gripa preživi, se umakne v ilegalo, redno jemlje svoj močno zmanjšani davek in čaka na naslednjo priložnost. Njeno potencialno življenjsko okolje bo še bolj neodporno kot prejšnjič, in kot ponavadi se bodo številni že spet cepili proti gripi. Tiste tri, ki jih je v tekočih šestih mesecih srečala pamet in so začeli zdravo živeti, pa si bom prihranila za konec. Juhuhu!

In potem se vsi sprašujemo od kod epidemije gripe. Pot do zdravja, kar se populacije tiče, pač ne pelje preko genocida nad virusi, temveč temelji na zavestni odločitvi za izboljšanje psihofizične kondicije življenjskega okolja virusov, torej nas . Cepljenje namreč med cepljenimi ljudmi oteži razmnoževanje vseh virusov samo znotraj neodpornega dela populacije virusov. Vpliv na glavnino populacije virusov je že šibkejši. Vendar pozor! Cepljenje ne vpliva bistveno na tiste viruse znotraj odpornega dela populacije virusov, ki se skrivajo v desnem repku binomske krivulje. Del populacije virusov, tistih 5 odstotkov standardnega odklona, tako dobi primerjalno prednost, pred glavnino populacije, ki ob večkratnem ponavljanju cepljenja povzroči razvoj populacije virusov s povsem novim lastnostmi. In to je populacija, s katero se moramo v naslednji sezoni gripe soočiti vsi, tudi tisti, ki se nikoli nismo cepili proti gripi.

In da ne boste mislili, da je to kaj novega – to je pojav, ki je v industrijskem kmetijstvu zelo dobro raziskan. Škodljivci se prilagajajo pesticidom in seveda se tudi Industrijsko kmetijstvo z razvojem novih pesticidov prilagaja škodljivcem.

Sem jaz še ono ali sem že on? Evolucija je univerzalna lastnost vseh živih organizmov, pa naj kreacionisti rečejo karkoli.

Sem jaz še ono ali sem že on? Evolucija je univerzalna lastnost vseh živih organizmov, pa naj kreacionisti rečejo karkoli.

In kot normalna krivulja velja za posledice gripe in populacijo virusov, tako velja tudi za posledice cepljenja. V levem repku se skrivajo nadvse nesrečni primeri; za glavnino je cepljenje nenevarno, ima dejansko vpliv, ki si ga želimo videti, mogoče celo upraviči ceno posega; o desnem repku pa pravzaprav nihče ne razmišlja. Permakulturniki bi temu rekli rob, ki si zasluži vso pozornost.

Znanost, na žalost, dela za najboljšega plačnika in ji zato ne moremo več zaupati.

Znanost, na žalost, dela za najboljšega plačnika in ji zato ne moremo več zaupati.

Če se torej znanost v primeru cepljenja ukvarja predvsem z glavnino, se bolnišnice in na žalost tudi pogrebci ukvarjajo z ljudmi, ki jim gripa ali pa cepljenje zapusti nadvse neprijetne posledice. Kdo pa se ukvarja s tistimi par odstotki na drugi strani tega zvona, ki so prav tako del naše populacije?

Kaj sploh vemo o teh nekaj odstotkih? So posledice, s katerimi se sooči ta del populacije, preprosto diametralno nasprotne od posledic, ki prizadenejo tistih pet odstotkov na tragičnem delu nadvse zgovorne krivulje? Recimo, da je osebek št. 1313 umrl, osebek  3339 pa je pridobil večno življenje? Mogoče, vendar vsega tega, vsaj dokler je znanost dekla industrije, ne bomo nikoli izvedeli!

Če se vam primer gripe ne zdi dovolj strašen, potem lahko malo razmislite o AIDSU.

Advertisements

Responses

  1. Janez, hvala! Tema je resna, vendar si me tudi v smeh spravil. Tista o najbijem planiku je e posebno dobro reeno.

    Sreno z delavnicami! Lep pozdrav, Karmen


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

Kategorije

%d bloggers like this: