Objavil/a: Janez Božič | 07/04/2012

PERMAKULTURNA HIŠA

Slama je tradicionalen gradbeni materijal.Vsi poznamo zgodbo o treh prašičkih. Začne se približno takole: Trije pujski so odšli od doma in si zgradili vsak svojo hišo. Prvi iz slame, drugi iz dračja in tretji iz opek.

Hiša je nekaj, kar v Sloveniji tradicionalno gradi vsak sam, s prijatelji, družino. Nekateri ubogajo arhitekte, drugi prisegajo na tradicijo, tretji naredijo po svoje… In prav med temi tretjimi je vse več zanimanja za slamnate hiše ali, kot smo temu rekli, ko sem jih prvič videl, ‘straw bale house’. Videl sem jih namreč v Združenih državah, ne vem več ali v Tennesseeju ali v North Carolini. Bile so tople, zračne, svetle, skratka nekaj, v čemer bi si vsekakor želel živeti. Poleg tega je bila njihova gradnja precej preprosta. Nič takega, kar človek ne bi znal tudi sam.

Čisto osnovna verzija je bila taka: Najprej narediš temelje s kvalitetno hidroizolacijo. Na te temelje postaviš lesen skelet – razmak med elementi skeleta mora seveda upoštevati velikost slamnatih bal, vrat in oken. V nasprotju s tradicionalnim pristopom sledi streha, nato je čas, da pripelješ slamnate bale. Iz njive naravnost na gradbišče in takoj pod streho, saj se niti pomotoma ne smejo zmočiti. Bale nato zlagaš v praznine med elementi skeleta, od osnovne plošče do strehe, in jih na tak ali drugačen način stisneš. Napelješ instalacije kar je v slamnatih zidovih neprimerno lažje kot v kamnitih. Vstaviš vrata in okna. Od zunaj omečeš s tako ali drugačno malto, od znotraj z glino, in to je to. Danes postaja to vse bolj in bolj zakomplicirano. Predvsem zato, ker si marsikdo želi graditi namesto vas in vam nato vašo hišo prodati za debelega tisočaka na kvadratni meter.

Ali je slamnata hiša permakulturna hiša? Pravzaprav ne vedno. Je, če živite med obsežnimi polji, ki jih vsako leto posejejo s pšenico. V Sloveniji torej nekje na robu panonske nižine, kjer imamo v butanih hišah tudi sicer bogato tradicijo uporabe slame pri gradnji hiš. Če pa živite na Pokljuki, potem pa ni tako. Lokalno razpoložljiv gradbeni material v tistem koncu je les. Prav tako čudno gledam kolege, ki slamnate hiše gradijo na Krasu ali pa v Istri, kjer imajo toliko kamna, da ne vedo kam z njim.

Je pa gradnja slamnate hiše dober primer za uporabo permakulturnih načel. Recimo: »Obnavljanje uporabljenih energij«. Slama je namreč svojo prvo nalogo, dvigovanje klasa k soncu, že opravila. Katera bo njena druga ali celo tretja naloga? Nam bo nudila zavetje pred mrazom in vetrom? Jo bomo uporabili za zastirko? Bomo iz nje naredili streho? Jo bomo primešali k živalskim iztrebkom in jo spremenili v gnoj? Ali bomo izdelovali slamnate okraske za novoletne jelke?

Če se vrnemo k zgodbi: Pride volk, odpihne prvo hišo, in prvi pujs jo ucvre k drugemu pujsu. Volk ne izgublja časa in v kratkem odpihne tudi drugo hišo. Prvi in drugi pujs jo ucvreta k tretjemu pujsu. Ta živi v zidani hiši in volk je ne more odpihniti. Toda, ali so bili pujsi varni? Ne, volk v hišo zleze skozi dimnik, pod katerega so mu prasci nastavili kotel vrele vode in ga skuhali. Je torej pujse rešilo dejstvo, da so se skrivali v zidani hiši? Ne. Rešilo jih je to, da so bili zviti.

In kaj je nauk zgodbe ? To, da so zidane hiše boljše od slamnatih ali lesenih? Ne. Nauk zgodbe je takle: » Nikar ne dovolite, da vam prasci gradijo hiše.

Advertisements

Responses

  1. Malo kdo ve, da ima slamnata stena 90 minutno pozarno odpornost, pri betobskih pa se posteno matrajo, da bi dosegli 60 min.


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

Kategorije

%d bloggers like this: