Objavil/a: Janez Božič | 30/11/2011

KUHINJA JE SREDIŠČE VAŠEGA VRTA

Kuhinja je središče vašega vrta, če pa imate srečo, da živite v hiši, ki bi lahko bila permakulturni učni pripomoček, se kuhinja mogoče nahaja celo v sredini vrta. Seveda ni potrebno, da kuhinjo prestavite iz hiše na vrt. Lahko pa z vrtom obkrožite hišo in še pomembneje, lahko raziščete povezave med kuhinjo in vrtom, ki ste se jih do sedaj le bežno zavedali ali pa celo popolnoma prezrli. Ne glede na to ali se kuhinja nahaja v sredini ali pa mogoče celo izven vrta, se v kuhinji končajo številni procesi, ki so se začeli na vrtu, hkrati pa se tu začenjajo številni procesi, ki se bodo na vrtu končali. Hrana namreč ni edina povezava med kuhinjo in vrtom.

TOKOVI

V permakulturi urbanizacija ne pomeni nujno tudi zmanjšanja zelenih površin.Že dejstva, da v kuhinji nastajajo organski odpadki, se običajno zavedamo le delno. Načeti solatni listi, zelenjava, ki se ji je v hladilniku iztekel rok uporabe in drugi ostanki hrane so le del organske snovi, ki nastane v kuhinji. Marsikdo ima zadržke pri dodajanju kuhane hrane na kompost. Ne vem zakaj, kompostiramo namreč lahko vse organske odpadke in zato smo razvili desetine načinov kompostiranja. Seveda se na kompostu lahko znajde obilica organskih odpadkov, ki vsebujejo predvsem dušik. To ima za posledico, da v kompostniku prevladajo procesi gnitja in od tod neprijeten vonj. V kompostnem kupu morate namreč poskrbeti za pravilno C:N razmerje. Številni avtorji radi navajajo številne številčne vrednosti. Neprimerno bolje pa je, če se odpravite v gozd, roke zakopljete pod odpadlo listje, stisnete pesti in izvlečete kompost, ki ga je proizvedla mati narava. Roke približajte nosu in globoko vdihnite. To je vonj, ki si ga želite doseči na vašem kompostniku. Če vaš kompost smrdi, dodajte več organskih odpadkov, ki vsebujejo pribitek ogljika. V modernih kuhinjah je to predvsem papir, lahko pa uporabite tudi žaganje ali pa domišljijo. Uporabljate papirnate brisače – ne vem kje končajo, vem pa kam sodijo in tja morajo priti skupaj s sredinskimi tulci, ki jih vsebuje vsak zvitek toaletnega papirja. Če vas je strah tiskarskih barvil in najrazličnejših veziv, ki se v papirju vsekakor nahajajo, za kompostiranje uporabljajte papir, ki je namenjen shranjevanju hrane ali osebni higieni.

Če je hrana prvi in najopaznejši tok med kuhinjo in vrtom, ter ji organski odpadki v prepoznavnosti močno sledijo, pa ne smemo pozabiti na vodo. Številne predeli Slovenije namreč že tradicionalno trpijo za poletnimi sušami, preostala Slovenija pa jim bo iz najrazličnejših vzrokov prav kmalu sledila. Zakaj torej vode iz kuhinje ne uporabljamo za zalivanje? Zaradi čistil? Ali lahko dobimo biološko razgradljiva čistila? Ste pripravljeni delno prilagoditi svoje gospodinjstvo in si zagotoviti dodatne količine vode? Poleg tega pa kuhinja ni edini vir vode v hiši. In omejitve so postavljene le z omejitvami naše iznajdljivosti.

Seveda pa nekateri tokovi niso snovni. Če skozi okno kuhinje vidimo vrt, lahko govorimo o vizuelnem kontaktu in ta del vrta, ki ga označuje dejstvo, da je viden iz kuhinjskega ali katerega drugega pogosto uporabljanega okna, je najbolj primeren za igrišče. Veliko ali majhno, odvisno, od vaših možnostih in števila mimopohajajočih otrok. Predvsem pri igrišču za majhne otroke je namreč pomembno, da imamo možnost otroke opazovati ter po potrebi tudi posredovati.

CONE

Skupinsko delo nudi bogate možnosti izmenjave izkušenj. Foto:Marjana KosVrt se torej začne že v hiši, predvsem v kuhinji. Že okenska polica v kuhinji ima lahko velik pomen. Če jo opazujemo le kot prostor za nekaj cvetličnih lončkov v katerih rastejo rože, je ta pomen majhen. V trenutku, ko se spomnimo, da smo na vrtu pozabili nabrati peteršilj za juho, ki že vre, medtem ko gostje prihajajo, zunaj pa je trdi mrak, močan dež, mi pa smo ravnokar obuli svoje najljubše copate, se zavemo, da ima ta okenska polica izredno vrednost. Ob tem smo ozavestili enega izmed osnovnih prijemov permakulturnega načrtovanja – conacijo.

Pri permakulturnem načrtovanju največkrat uporabljamo pet con, ki jih označuje razdalja od predelov bivališča, ki jih uporabljamo vsakodnevno. Kuhinja torej vsekakor sodi v prvo cono in prav tako v prvo cono sodi tudi vrt. Oziroma vsaj del vrta na katerem rastejo rastline, ki jih potrebujemo najpogosteje (peteršilj, bazilika, drobnjak …) oziroma potrebujejo največ nege (paradižnik, čebula, …). Vrt si bomo tako v vsakem primeru uredili na prostoru, ki je najbližje kuhinji, v poštev pa pridejo tudi nekatere druge površine, v bližini katerih se gibljemo vsak dan. Spalnica, stranišče, garaža … kot tudi hodniki ter poti med temi prostori, vse to je vaša prva cona. Permakultura priporoča, da okenske police teh prostorov in hodnikov, potko, ki vodi v garažo in prostor, ki je najbliže kuhinji, rezervirate za rastline, ki zahtevajo najpogostejše obiske, ne glede na to ali mi potrebujemo njih ali one nas. Če je vrt večji, se bo najverjetneje raztezal tudi v drugo ali pa celo v tretjo cono.

Prvo cono bi torej lahko označili kot prostor, ki nam je dosegljiv v copatih, medtem ko imamo za obisk druge cone pripravljeno visokospecializirano obutev. V drugi coni tako gojimo zelenjavo in sadje, ki jih ni potrebno obiskati vsak dan. Tu najdejo prostor solate, ohrovti, blitve, česni, pa tudi nekatero sadje, kot so jagode, ribez in maline.

V tretji coni sadimo tako imenovane poljščine kot so koruza, žita ali zelje in pa seveda sadje kot so jabolka in hruške. Torej rastline, ki jih potrebujemo ali one potrebujejo nas le enkrat ali dvakrat na mesec.

Običajen vrt je za četrto in peto cono praviloma premajhen, vendar si večina permakulturnih vrtnarjev omisli vsaj zametke teh con. V četrti coni tako prevladuje sadno drevje in pridelki kot so orehi ali topinambur, torej rastline, ki jih obiščemo le nekajkrat na leto. Peta cona pa je praviloma košček divjine, kjer ne ukrepamo, temveč le občasno odnesemo določene pridelke ali manjše količine lesa.

ELEMENTI

Zelenjava je tudi lepa.Seveda pa vrt niso samo rastline. Vrt tvorijo kar najrazličnejši elementi zemlje, vode, zraka in socialne strukture, torej: ljudje, žlebovi, kompostniki, gobe, potke, žive meje, shrambe za orodje, rastlinjaki, živali, in zatočišča za njih … del vrta je tudi hiša.

Nekateri elementi v permakulturi pa so prerasli samo funkcionalno vrednost in s svojo prepoznavnostjo postali permakulturni simboli. Eden takih je recimo spiralna gredica. Kar se tiče funkcionalnosti je to pač gredica oziroma skalnjak, kjer ob pomoči kamenja, zemlje in vode vzpostavite kar najrazličnejše rastiščne pogoje. V neposredni bližini izhoda iz kuhinje boste tako lahko pridelali kar najrazličnejše začimbe. S svojo obliko vam bo spiralna gredica povečala površino vrta in tako omogočila na majhni površini pridelati več. Kar se tiče simbolike pa je izreden učni pripomoček, ki nas vpelje v izkoriščanje tretje dimenzije, višine.

Med nebom in zemljo. Foto: Aljaž Plankl O vrtu namreč vse prepogosto razmišljamo kot o dvodimenzionalnem elementu in na višino pomislimo samo takrat, ko zapičimo fižolovko. Poleg tega tudi ni nobene potrebe, da bi bili vrtovi ravni. To je najverjetneje vpliv konvencionalnega kmetijstva, ki za mehansko obdelavo potrebuje čimbolj ravne površine. Permakulturni vrt, oziroma vse vrtove pa obdelujemo, če jih sploh obdelujemo, ročno. Torej so potke, namenjene invalidom in vozičkom z otroci, edini elementi, ki  morajo biti ravni.

Tako kot tradicionalni pridelovalci hrane ob vrt umestijo sadovnjak, permakulturniki v ta prostor umestimo gozdni vrt, ki ga prav tako označuje poudarjena uporaba višine. Rastline v gozdnem  vrtu razporedimo glede na njihovo višino tako, da na čim manjšo površino umestimo čim več različnih dreves. To naredimo z uporabo slojevitosti. Najvišji sloj predstavljajo visoka drevesa kot so češnje, ob njih posadimo nizka drevesa (jablane) ali visoke grme kot so leske. Rob sestoja zapolnimo z grmičevjem, recimo različnim jagodičjem. Osnovni sloj sestavljajo vrtnine, ki dobro prenašajo senco, na primer česen ali pa kakšna divja zelišča, na primer čemaž, regačica ali dežen. Ob tem pa ne smemo pozabiti na podzemni sloj, saj številne vrtnine za človeško prehrano uporabne dele razvijejo pod zemljo. Kot ločen sloj obravnavamo plezalke, ki rastline višjih slojev uporabljajo za ogrodje. Na ta način smo na enotno površino umestili šest različnih slojev, vsak izmed njih ima manjši pridelek kot bi ga imel, če bi na tej površini izkoriščali le en sloj, vsi skupaj pa imajo večjega.

 ZA NA POT

Tokovi, conacija in elementi vsekakor niso edini prijemi permakulturnega načrtovanja. Kljub temu pa že vzpostavijo vzorec, ki v največji meri označuje permakulturni vrt. Preplet najrazličnejših rastlin, ki že na majhni površini tvorijo zelo raznolike strukture, torej ni stvar trenutnega navdiha, temveč premišljenega načrtovanja. Vendar permakulturnega vrta ne označuje,niti preplet najrazličnejših rastlin, niti spiralna gredica, prav tako ni pomembno ali ga zastirate ali ste pristaš lopate. Bistvena značilnost permakulturnega vrta je njegova vpetost v okolje. Povezava vrta in bivališča, ki se prepleteta do te mere, da je meja med hišo in vrtom težko določljiva. Pestra izbira in premišljena  razporeditev elementov vrta je torej le zunanja manifestacija permakulturnih načel. V tem primeru je najbolje omeniti načelo, da naj vsak element vrta služi čim več različnim nalogam.

Bolj berljivo verzijo z več fotografijami si lahko ogledate na strani Delo in dom.

Premišljeno oblikovanje gredic.

Advertisements

Responses

  1. Zanima me, kako velika naj bo permakulturno obdelana vrtna ali gozdna površina s sadjem in zelenjavo, da zadošča za celoletno prehrano dveh oseb. Glede na to, da imam ca 1 ha veliko njivo (je pa zarasla s travo) z gozdom, ki je več kot 60 min oddaljena od mojega stalnega bivališča in delovnega mesta, me zanima tudi koliko ur tedensko bi porabila za delo. Torej se sprašujem, ali je smiselna posaditev dreves in postavitev vrta na njej in ali ni morda bolje najeti zemljo za vrt v bližini Ljubljane. Najlepša hvala za odgovor.

    • Mislim, da za prehrano ene osebe zadostuje okoli 2000 kvadratnih metrov na enemu hektarju torej lahko nahraniš kakih pet oseb.

      Ko permakulurniki govorimo o conaciji, ponavadi prikazujemo hiško na ravnem polju, okoli nje narišemo par krogov in to je to. Ali je to nekaj kar si slušatelji kratkih predavanj ali površni bralci knjige zapomnijo? Vendar si opazila da dejansko ni tako.

      Moj oče se je leta 1974 živel v starem trgu pri Ložu in gradil hišo v v Novem mestu, pa ni bilo predaleč. Nato smo leta 1978 je kupili še vinograd v Metliki. Torej okoli 30 kilometrov. Vse je bilo v redu dokler je bil bencin poceni, sva šla v Metliko najmanj dva ostala cel dan ali celo preko noči. Danes je to za kakršnokoli vrtnarstvo odločno predaleč. Posestva v Metliki sedaj oskrbuje sestra. Njen cilj je vzdrževanje stanja in pobiranje vsega kar zraste. Včasih za zabavo posadi kakšno bučo, In to je to.

      Tudi jaz, kot moj oče, živim v Novem mestu, mislil sem, da očetove napake ne bom ponovil, zato sem kupil posestvo 6 kilometrov iz mesta vendar je danes tudi to predaleč. V vmesnem času se je bencin izredno podražil, sinovi še niso dorasli, in redkokdaj se mi uspe utrgati od doma za več kot dve uri. Vsak obisk posestva me stane 2 evra samo za bencin! Seveda sem se nameraval na posestvo preseliti vendar se to uresničuje šele danes torej po 14 letih. V vmesnem času sem, v skladu s permakulturnim načrtom, na posestvu le razvijal obstoječe stanje in sadil kulture, ki poleg sadnje in obiranja ne potrebujejo dodatnega dela oziroma da bodo potrebovale še precej časa, da bodo sploh dorasle. Letos sem že mislil, da se bom preselil zato sem se malo bolj resno lotil vrtnarstva in glej ga zlomka, napaka 😉

      Kot si pravilno ugorovila količina dela ni odvisna od površine temveč predvsem od intenzivnosti. Priporočam torej vse pristope, ki jih permakulurniki priporočamo za četrto in peto cono. Če se osredotočino le na posestvo lahko najprej narediš zasadilni načrt, če pa pogledamo na zadevo bolj celostno se lahko lotiš kar permakulturnega načrta. Po zasadilnemu načrtu, lahko torej posadiš rastline, ki ne zahtevajo nobene nege (in tega ni malo). Za kakšne vrste gre, bi moral vedeti malo več o marsičem toda ti veš. Kako je kaj s srnami, divjimi prašiči, kako daleč so sosedi, je veliko mimoidočih, ki radi kaj naberejo tudi na tujem? Vrt za zelenjavavo in zelišča si vsekakor omisli čim bližje domu saj boš imela tu zasajene rastline, ki jih oziroma te potrebujejo vsak dan.


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

Kategorije

%d bloggers like this: