Objavil/a: Janez Božič | 30/10/2011

IZTREBLJANJE GOZDOV

Gozd ali poljeZgodba o uspehu slovenskega gozdarstva temelji na združitvi številnih zgodb, ki so se razvijale pod vplivom različnih regij.

Poleg Slovenskega primorja so tu Alpe; te se počasi spuščajo proti Panonski nižini, ki se na drugi strani vzpne v Dinarsko gorstvo visokega krasa.

Seveda ima vsak del Panonske nižine v Sloveniji svojo zgodbo, ki je  v marsičem drugačna, a v Prekmurju se je ta zgodba razvijala pod izredno močnim pritiskom kmetijstva.

Gledano z gozdarskega stališča je Prekmurje predvsem potencialno rastišče hrastovih gozdov. Dejansko stanje pa je delno do pretežno drugačno. Zakaj? Gledano s kmetijskega stališča je Prekmurje predvsem vir najboljših kmetijskih zemljišč. Zakaj torej niso naši predniki po zgledu sosednjih držav posekali vseh dreves, ki so jih videli? Manj znano, a zelo pomembno dejstvo svetovne zgodovine je, da za uspešno tradicionalno kmetijstvo potrebuješ dober gnoj. Kako se gnoj uporablja vemo vsi, z njim gnojimo poljščine. Manj znano pa je dejstvo, da za pridelavo gnoja niso dovolj samo živalski iztrebki, ti so namreč le del gnoja – drugi del danes imenujemo organska snov. Ko se je zgodba začela, so jim najverjetneje rekli stelja. No ja, zagotovo so ji rekli stelja, ampak mislim, da to veljalo bolj za Dolenjsko. Na kratko: kot se je površina poljedelskih površin povečevala, se je morala površina gozdov zmanjševati. In tudi ko je površina gozdov že dosegla minimalno stopnjo, je prebivalstvo še naprej raslo. Ker so imeli ljudje s slamo, koruznico in ostalimi možnimi viri organske snovi, ki je za razliko od živalskih iztrebkov bogata predvsem z ogljikom, svoje namene, so začeli steljo »uvažati« iz gozdov. Gozdovi, ki niso bili spremenjeni v kmetijske površine, so torej padli v kategorijo steljnikov – gozdov, v katerih je primarno potekala pridelava prepotrebne organske snovi, pomen proizvodnje lesa pa se je zmanjšal. Seveda je imel gozd s to organsko snovjo svoje namene in ker je ni bilo, se je kot vsak spodoben naravni sistem prilagodil. Namesto hrastov so začeli rasti rdeči bori, ki so glede količine organskih snovi v tleh neprimerno manj zahtevni. Skratka, sosledje dobro znanih dogodkov. In kot je padala naravna sposobnost gozdov, da kopičijo lesno maso, je kmalu začela padati tudi njihova sposobnost proizvodnje stelje (kar poskusite narediti gnoj iz borovih iglic). Površinski delež gozdov je padel pod eno tretjino, tisti, ki so še rasli, so bili vedno bolj in bolj izgrabljeni, in počasi so se začeli prebivalci Prekmurje in okoliških pokrajin izseljevati.

Če ima ta zgodba v tem okviru malo priokusa po zgodovini pa ta okus izgine, ko spremenimo okvir. Ta zgodba se namreč še vedno dogaja v številnih pokrajinah in regijah širom po svetu. In ni omejena na globalni jug. Še vedno se dogaja tako v pokrajinah podsaharske Afrike, kot recimo v tako imenovanem razvitem svetu. Organska snov v gozdu ima namreč še številne druge funkcije, ki so za človeka izredno pomembne. Ena od njih je sposobnost zadrževanja vode. In če imajo Škoti srečo z obilnimi padavinami, je recimo prebivalci Burkine Faso nimajo.

Advertisements

Responses

  1. Zaradi načina živinoreje se stelje vedno manj uporablja. Je pa gozd pomemben predelovalec toplogrednih plinov, saj jih veže v les. Iz naslova gozdov so v Kiotskem sporazumu priznavali bonuse ( ponor), kjer smo bili premalo uspešni. Italijani in Avstrijci zahtevajo povečane bonuse, vendar le za les, ki je bil posajen po letu 1992. Zato so začeli intenzivno posajati hitrorastoče topole. To je pri nas že bilo od potokih, na mejah in podobno, da se je zaustavila erozija nabrežji in da se je zmanjšala moč vetra. Morda se bo našel kakšen strokovnjak, ki bo stara spoznanja zapakiral v novo embalažo in dal na trg. Kar se humusa tiče, ima avtor prav. Gre za vezavo CO2 v organskih komponentah ( do 50 g CO2 na kg zemlje) in predvsem na trajno vezavo vlage, ki lahko kompenzira škodo velikih nalivov in suš.


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

Kategorije

%d bloggers like this: