Karkoli si mogoče mislite o zimi, je zelo verjetno ne povezujete z nabiranjem sadja. Vendar je šipek točno tisto sadje, ki ga je najprijetneje pobirati pozimi. Splošno je znano, da ga nima smisla nabirati pred prvim mrazom, saj še nima pravega okusa. Jaz pa bi dodal še to, da ga ni pametno nabirati, če niste oblečeni v vsaj tri plasti trnoodpornih oblek.
Šipek je nastal, ko sta Marija in Jožef bežala v Egipt. Ker so jima bili zasledovalci že tesno za petami, sta se morala skriti v trnovo grmovje. Trni so Jezuščka zbodli v ročico in iz kaplje njegove krvi je zrasel šipek. Kot se za tako slavno in uporabno rastlino spodobi, ima števila imena. Vsa ljudska imena rastlin izhajajo iz lastnosti, s katerimi se ponašajo. Ime Divja roža nam tako pove, da je šipek praoče vrtnic. Izvor imena Srblivka je dobro znano vsem, ki so šipek poskusili pojesti surov. O imenu Trnovlja pa pravzaprav ni potrebno izgubljati besed.
Seveda ga letos nisem nabiral prvič. Na mojem posestvu jih namreč raste kar nekaj in enega sem letos celo dvignil ob močan kol. S tem sem pridobil predvsem dostop z vseh strani in si močno olajšal obiranje. Prav tako sem povečal pridelek in pridobil dodaten prostor, saj se neoskrbovan grm razteza preko precejšne površine, medtem ko šipek ob močnem kolu zaseda le tisto, kar nujno rabi. Za oskrbovanje šipka velja isto kot za robido, dodati pa je treba, da je šipek trajnica, zato se lahko odločite za gojenje na najrazličnejših oporah. Najboljša je verjetno kombinacija z ograjo, saj čez tako ograjo zagotovo ne bo plezal nihče. Med prijatelji pa je znana tudi zgodba o možakarju, ki je šipek napletel preko vhodnega portala na posestvo. Posestvo je nato prodal nekemu Angležu, ki mu je bil šipek očitno všeč, saj ga je ohranil. In ne samo to, o njem je napisal članek, ki so ga objavili v eni od tistih lepo ilustriranih revij. Anglež je priskrbel celo izvod za bivšega lastnika.
Vse kar velja za šipek, velja tudi za vrtnico – seveda pa je možno, da so se nekatere zdravilne lastnosti ob pospeševanju razkošnosti cvetov izgubile. Niso tu le užitni plodovi, brezplačna bodeča žica, tu so tudi čudoviti cvetovi. Cvetovi pa niso samo očesu prijetni, temveč tudi zdravilni. Del pridelka tako naberemo že spomladi, ko izdelamo tinkturo iz šipkovih cvetov.
Vse kar sem napisal, sem napisal z mislijo na šipek (Rosa canina), kot ga ponavadi najdete kjerkoli se pač sprehajate. Seveda pa obstajajo tudi druge vrste. Samo v Sloveniji jih je 18, število šipkovih naravnih sorodnikov na svetu pa ocenjujejo do 380. Število žlahtnjenih sort je seveda mnogo večje, nadvse groba ocena navaja številko 20.000. K nam se je tako poleg vrtnice uspešno razširil tudi japonski šipek (Rosa rugosa), ki ga videvam na številnih vrtovih. Nisem prepričan, če vsi lastniki vedo, da ga lahko uporabljajo kot navadni šipek.
Ko ste torej dobro oblečeni, se lahko odpravite v mraz in trnje. Na rokavice kar pozabite, saj boste potrebovali vso spretnost, ki jo premorejo vaši prsti. In nikar ne mislite, da se ne boste opraskali. Kljub temu, da so plodovi majhni, sva 1862 gramov nabrala precej hitro, vseeno pa je dobro, če zimske plodove nabirate kje v bližini peči, kjer se lahko vsake toliko časa malo pogrejete. Skratka, rastlina za tretjo cono.
Do sedaj sem šipek sušil in si kuhal čaje, vendar si zadnja leta večkrat zaželim zeliščnih čajev in šipki so kljub trudu, ki sem ga vanj vložil, ostajali neizkoriščeni. Hkrati pa sem opazil, da Podravka še vedno prodaja šipkovo marmelado, na katero me vežejo prijetni spomini iz otroštva, mogoče pa tudi malo jugonostalgije. Zato sem se letos odločil, da skuham marmelado. Več časa kot obiranje nama je vzelo, da sva odstranila muhe, oziroma se nama je tako zdelo, ker delo ni več potekalo na zasneženih poljanah bleščečega sonca. No ja, recepta vam zagotovo ne bo težko najti. Kakršnega koli pa boste že našli, spoštujte navodilo o količini sladkorja (ali pa si omislite želin), saj bo sicer marmelada sumljivo podobna paradižnikovi mezgi. Prav tako pa si nikar ne mislite, da imate dovolj posod za pripravo in pravočasno si priskrbite primerno količino kozarčkov.
Pa dober tek 😛
Poskusita slednje, recept uporabljam že drugo leto in lahko rečem, da je super:
svež šipek narežeš na drobne koščke (lahko tudi v multipraktiku, sama ga narežem kar na roke, odstraniš samo muhe), in ga zaliješ z medom.
Žlička na dan je odlična doza C vitamina.
lp
Lidija
By: lidija on 04/01/2011
at 20:06
Kaj pa koščice pa dlačice?
By: Janez Božič on 08/01/2011
at 09:28
Pustiš. Pečke so sicer trde in jih pač ne zgrizeš, so pa baje ok za prebavo. Za dlačiče sem sicer slišala od nekaterih, da naj bi bile škodljive, ma to ne drži. Kolegica, ki slednje prakticira že več let, uporabi tudi tist črno – muho – na zunanji strani ploda. Ne vem sicer, al je šipek v preventivi, al kombinacija svežega ingverja s šipkom, ma nisem bolna že nekaj let. Nobenih angin, nobenih grip, nobenih viroz, nobenega cepljenja 🙂 …
lp
Lidija
By: lidija on 08/01/2011
at 14:35
I relish, result in I discovered exactly what I used to
be having a look for. You’ve ended my four day lengthy hunt! God Bless you man. Have a nice day. Bye
By: ecopolitan-ec.info on 01/06/2013
at 06:19
[…] in trobentice. Zelo pogosto so zastopane tudi plezalke: bršljan, hmelj, bljušč, robida, šipek; če je tu včasih rasel vinograd ali sadovnjak pa tudi kakšna tepka, ali trta. So vam všeč […]
By: GOZDNI VRT | Janezbozic's Blog on 28/07/2022
at 07:35