Objavil/a: Janez Božič | 04/06/2010

PERMAKULTURNO IZOBRAŽEVANJE

Na delavnicah imamo včasih tudi sončno vremeNajverjetneje ne bom povedal nič novega, če omenim da si težnje k zdravemu življenju v zdravem okolju nismo izmislili predlani.

Celovite sisteme ekološkega, organskega biološkega, sonaravnega ali kakšnega podobnega gospodarjenja so razvili že pred Billom Mollisonom in Davidom Holmgrenom. V času druge svetovne vojne sta tako delovala Masanobu Fukuoka, ki je razvil neaktivno kmetijstvo in Hans Leibundgut, ki je utemeljil nego gozda. Še pred njima je deloval Rudolf Steiner, ki se je, kot je manj znano, rodil na Hrvaškem. To so bili sicer pionirji, vendar so tudi oni imeli zgodovinske zglede. Rousseaujev vzklik »Nazaj k naravi« je odmeval v času rokokoja. Zanimiva pa je tudi povezava religije in odklanjanja modernizacije kmetijstva. Bolj znana med tovrstnimi skupinami so Amiši oziroma, kot imenujejo sami sebe, »enaki ljudje« ki izvirajo iz leta 1693. Številne verske skupnosti tako ne odklanjajo le pesticidov in umetnih gnojil, temveč tudi uporabo gum ali hladilnikov, torej pripomočkov, ki jih moderni ekologi sprejemamo brez pomisleka. Vsekakor pa ne smemo pozabiti na starogrški ideal zdravega duha v zdravem telesu.

Hkrati pa so si različni akterji v zgodovini prilastili besede ali besedne zveze, ki s tistim, kar počnejo, nimajo nobene zveze. V času pionirskega razvoja permakulture je tako bilo nekaj v nebo vpijočih primerov, podobno kot so mirovne sile, oborožene z najmodernejšim orožjem. Vendar bi bilo tu smotrneje omeniti pojme kot so »zelena revolucija« ali »organska arhitektura«. Organska arhitektura tako sloni predvsem na uporabi armiranega betona, za »zeleno revolucijo« pa so proglasili uvedbo umetnih gnojil v industrijsko kmetijstvo.

Prvi permakulturniki, prekaljeni ekologi, so bili s tem najverjetneje seznanjeni in so dobro vedeli, kam bo zapihal veter, ko bo industrija zaznala, da je permakulturno lahko tudi prodajna znamka. Zato so že leta 1986 vzpostavili sistem permakulturnega izobraževanja, ki naj bi zagotovil smotrno uporabo besede permakultura. Temelj tega izobraževanja posameznik postavi z 72 urnim osnovnim permakulturnim tečajem, ki ga vodi permakulturni učitelj z opravljeno diplomo. Zanimivo je, da se mora tečaj odviti v enem delu, torej ga je težko izvesti prej kot v desetih dneh. Permakulturni učitelj nato izda potrdilo o opravljenem osnovnem tečaju in s tem prevzame mentorstvo nad tečajnikom. Tečajnik si pozneje seveda lahko izbere tudi drugega mentorja, vsekakor pa mora nadaljevati z delom. Delo naj bi trajalo dve leti in priporočljivo je vodenje dnevnika, ki pa za tiste, ki imajo dober spomin seveda ni obvezno. Delo se lahko nanaša na različna področja: konkreten projekt, načrtovanje različnih projektov, permakulturno poučevanje, delo z mediji, delo v permakulturnih organizacijah ali katerem drugem področju. Različne permakulturne akademije priznavajo različna področja, prav tako niha tudi število teh področij, kljub temu pa je za vse predviden enoten naziv »Permakulturni načrtovalec« (Permaculture Designer). Kandidati nato svoje dvoletno delo predstavijo na permakulturni konvergenci, kjer jim v skladu s predstavljenimi aktivnostmi podelijo diplomo iz enega ali več področij. Če njihov mentor ni prisoten, morajo od njega pridobiti pisno potrdilo, na konvergenci pa morata biti prisotna najmanj dva permakulturna učitelja. Ta dva nato podpišeta diplomo in tisti, ki so pridobili naziv permakulturnega načrtovalca za področje poučevanja, lahko vodijo osnovne permakulturne tečaje in izdajajo ustrezna potrdila. Tako je vsaj bilo v Brnu leta 1999.

Sicer pa permakulturo lahko poučuje in izvaja kdorkoli in le upoštevanje etičnega načela nas varuje pred zlorabo permakulture v namene blagovne znamke. Danes na žalost vidimo, da se pionirji niso motili, tako smo priča razmahu ekološko-organskega potrošništva. Kmetijstvo s pomočjo bakra in žvepla prideluje ekološko hrano, industrija množično proizvaja ekološke izdelke za enkratno uporabo, trajnostno pa je postalo široko zlorabljena politična parola.

Advertisements

Responses

  1. […] Več o permakulturnem izobraževanju. […]

  2. Prečesala sem večino nemških, avstrijskih in seveda slovenskih spletnih informacij na to temo permakulturnega izobraževanja, vendar pa željenih informacij povezanih s projekti, ki so del samostojnega izobraževanja, nisem našla.

    Torej:

    Kakšen naj bi bil časovni okvir projektov, ki so del samostojnega izobraževanja? Jih »delovni« človek lahko vkomponira v običajni sistem dopustov?

    • časovni okvir samostojnega dela je dve leti, se pa pojavljajo tudi težnje po podaljšanju. Mislim, da bi bilo mogoče, še posebej, če govorimo projektu na tujem zemljišču delo na projektu opraviti med vikendi in dopusti seveda pa te mora ekipa, ki to vodi sprejeti za svojo. Na prihajajoči konvergenci, ki se bo zgodila na recikliranem imanju v Vukomeričih bosta iz primera recikliranog imanja diplomirala najmanj dva. Delo na skupnih zemljičih je super, so lahko večja, timsko delo je eden od postulatov permakulture … Vendar ima tudi študij lastnega sistema svoje prednosti. Velikost zemljišča oziroma sistema namreč ni opredeljena in nihče ni nikoli rekel, da bi to morala biti kmetija. Po mojem mnenju je to lahko tudi stanovanje. Večina permakulture se namreč zgodi v kuhinji, na stranišču in med odvajanjem ostalih odpadkov. Če govorimo o lastnem stanovanju ali celo hiši potem cikel dopustov in vikendov ni več pomemben saj lahko o permakulturi razmišljamo in jo udejanjajamo neprestano.

  3. Kako je s stroški sodelovanja v takšnih projektih – recimo v evropskem prostoru? Predvidevam, da je delo prostovoljno, potne stroške pa pokrivajo kandidati sami.

  4. Kakšne so bile bila vaše izkušnje s projekti v času vašega izobraževanja in morda tudi kasneje, ko ste sami organizirali delavnice?

  5. Kako je z izobraževanem za permakulturnega oblikovalca v Slovaniji? Koliko znašajo stroški? Koliko generacij in posameznikov je že šlo skozi vaša izobraževanja?

    • Edini pogoji pri študiju za permakulturnaga načrtovalca so obisk: osnovnega tečaja, primerne količine ostalih permakulturnih tečajev (skupaj 15 dni), dvoletno delo na področju permakulture in predstavitev svojega dela na permakulturni konvergenci. V Sloveniji smo v zadnjem času organizirali dva osnovna permakulturna tečaja, ki sta vsak zase stala 350 evrov in trajala približno12 dni. Ob obisku še enega vikend tečaja bi tako kandidat zbral 15 dni in tako investiral 400 evrov. Dvoletno delo lahko poteka na domu in ni nujno, da povzroči dodatne stroške. Obisk letošnje konvergence pa je stal 50 evrov. To je bila približno cena, ki sta jo plačala Tomi in Alajž.

  6. lep pozdrav
    Zanima kako je s predhodno izobrazbo za vkljucitev v solanje permakulturnega nacrtovalca. Je potrebna 5. stopnja izobrazbe?
    Hvala

    • Edini pogoji pri študiju za permakulturnaga načrtovalca so obisk: osnovnega tečaja, primerne količine ostalih permakulturnih tečajev (skupaj 15 dni), dvoletno delo na področju permakulture in predstavitev svojega dela na permakulturni konvergenci. Od kje pa si?

  7. hvala za to informacijo Polepsal si mi dan 🙂 Poslal sem ti e-mail,……LP


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

Kategorije

%d bloggers like this: