Objavil/a: Janez Božič | 14/02/2010

GORJANCI

Škratje hišiceGorjanci so bili sprva ime za prebivalce obmejnega hribovja. Danes pa je to postalo ime hribovja, ki je Slovencem znano predvsem izpod peresa Janeza Trdine, neutrudnega popotnika in zapisovalca, običajev, značajev in ljudskih zgodb. Trdinove “Bajke in povesti o Gorjancih” so zaradi svoje večne aktualnosti postale obvezno čtivo, ki je pravljični preplet kulture, narave in bajeslovnih bitij, predstavilo kar najširšemu krogu bralcev. V pripovedkah se tako Gorjanci-prebivalci spopadajo z Turki, nemškutarji, graščaki in klerikalci. V bajkah pa se trije gorjanski svetniki Elija, Miklavž in Jedrt, bratijo z najširšo izbiro bajeslovnih rastlin, živali in eteričnih bitij. Seveda nobena bajka ni samo bajka in nobena pripovedka samo pripovedka, vse pa nam izpričujejo vsestransko bogastvo Uskokov, Podgorcev in Belokranjcev.

Raznolikost se nadaljuje v njihovem izgledu, gledano iz novomeške strani se prav nič ne razlikujejo od Kočevskega Roga tipične planote dinarskega gorstva. Iz belokranjske strani so Gorjanci, predvsem nad Semičem, strma stopnica vinogradov. Če pa si jih ogledamo iz Brežic, vidimo nepregleden niz hribov, ki se dvigujejo iz panonske nižine do Trdinovega vrha – Svete Gere (1178 m) najvišjega vrha Gorjancev oziroma Žumberačke gore kot jo imenujejo Hrvati. Sodeč po geografskih lastnostih, recimo usmerjenosti hribovja glede na smeri neba, Gorjance prištevamo v Balatonski niz hribovij, ki se preko Panonske nižine raztezajo od vzhodne Slovaške do Slovenije. Poleg usmerjenosti, je lastnost Balatonskega niza tudi pestra kamninska sestava, ki se na primeru Gorjancev izraža s prisotnostjo različnih dolomitov, apnencev pa tudi laporja in roženca. Pestra izbira matičnih kamnin se nam tako v kombinacijah z raznolikimi geografskimi lastnostmi  in panonsko-dinarsko dvojnostjo splete v splošno raznolikost na najrazličnejših področjih.

Zanimiva je recimo raznolika  pojavna oblika vode na Gorjancih. Na dolomitnih področjih se  pojavljajo številni izvirčki. Eden izmed takih izvirov je tudi Gospodična, za katerega vodo, Trdinova istoimenska bajka trdi, da vam bo ob pitju pozdravila marsikatero bolezen, umivanje z njo pa vam bo pomladilo obraz in telo. In gledano iz širše perspektive to niti ni bajka saj vodo vse bolj in bolj spoznavamo kot najboljšo pijačo in kozmetično sredstvo. Tovrstni izviri se počasi združujejo v večje in večje potoke, ki so za sicer kraško Dolenjsko, kjer je površinskih voda malo, zanimiva popestritev. Nekateri izmed teh potočkov so si v več tisočletjih, izdolbli izjemne doline in ustvarili njim ustrezne vršaje. Tvorba vršajev je bila možna predvsem v času ledenih dob, ko Gorjancev pred erozijo ni ščitila rastlinska odeja saj je gozdna meja segala do nadmorske višine 600 m. Najznačilnejša izmed takih potokov sta Kobila in Pendirjevka, ki ste izdolbli istoimenski dolini. Dolini, ki sta med seboj ločeni le z izjemno ostrim grebenom, se začenjata že na samem slemenu, tako da sta potočka dejansko izpodjedla polovico hriba. Dolomitne kamnine slovijo tudi kot izjemen zadrževalnik vode in tako so Gorjanci izreden potencial obsežnih nahajališč neoporečne pitne vode, ki jih z vrtinami še raziskujejo.

Na apnenčastem predelu Gorjancev je površinskih voda malo. Posamezne luže, ki so nastale pod vplivom živali ali lovcev ali obojih skupaj in pa kraški izviri. Kraškim izvirom pripadajoči vodotoki imajo za razliko od potokov na dolomitnih področjih  večino vodo zbirnega področja pod zemljo in so lahko že na samem izviru izredno obilni. Taka sta recimo izvira Studene ali pa Težke vode. Poleg tega je Studena  v svoji podzemni poti izdolbla Kostanjeviško jamo, najdaljši znan dolenjski jamski sistem, ki je urejen tudi za obisk.

Na Gorjancih najdemo tudi različne hidrološke posebnosti. Tam kjer se vodo propustne in vodo nepropustne kamnine izmenjujejo se pojavljajo ponikalnice. Ena izmed takih izvira tik pod samim vršnim grebenom Trdinovega vrha in ponikuje na košenicah, ki se raztezajo proti Pendirjevki. Naslednja posebnost je izvir Minutnik. Kot že ime namigne, je njegova značilnost nekaj minutna časovna amplituda, v kateri vodnatost izvira že od vekomaj pada in narašča. V odvisnosti od letnega časa je to nihanje bolj ali manj izrazito. Ko je vode obilo, je tako v opažanje nihanja potrebno usmeriti vso pozornost medtem, ko je ob nižjih vodostajih nihanje bolj izrazito.

Obliko Gorjancev je v različnih geoloških obdobjih oblikovala predvsem voda. Krka je tako dala Gorjancem obliko na Dolenjski strani, Kolpa pa na Belokranjski in Samoboorski strani. Ob Šentjerneju sta velika vršaja potokov Kobila in Pendirjevka Krko odrinila daleč stran od Gorjancev, pri Brežicah pa je Sava s svojimi nanosi Krko porinila tik pod vznožje prvih hribov.

Če se boste odločili obiskati Gorjance vam priporočam, da se z vlakom odpeljete v Novo mesto, izstopite na postaji Center in se ob Krki sprehodite do hotela Kandija. Tam se začne markirana Trdinova pot po kateri lahko v enem dnevu z lahkoto pridete do izvira Gospodične kjer se nahaja planinski dom Vinka Paderšiča. Tu lahko v gozdnem izviru obnovite svoje zaloge vode, mladosti in zdravja, se podprete in prespite. Naslednji dan pa se preko Trdinovega vrha odpravite v Metliko, od koder se lahko z vlakom vrnete domov. Prenočišče v planinskem domu je priporočljivo predhodno rezervirati, glede na kondicijo lahko pot opravite tudi v enemu dnevu, vozne rede vlakov je pametno proučiti doma, v knjižnici si lahko sposodite tudi vodnik po Trdinovi poti. Poleg redne planinske opreme pa morate v vsakem primeru na pot ponesti tudi knjigo Bajke in povesti o Gorjancih.

Advertisements

Responses

  1. Lep pozdrav, Janez. Hvala lepa za vabilo v gorjanske kraje. To je eden redkih predelov Slovenije, kamor še nikoli nisem zavil in je definitivno ena izmed mojih letošnjih destinacij. Ali bi k napotkom, kako priti v Gorjance, lahko tudi dodal navodila, kam in kje iz te poti zaviti, tako da malo bolj drzen popotnik lahko najde tudi do Kobile?

  2. Zelo lepo in izčrpno napisana objava! Pohvala!

    Rok


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

Kategorije

%d bloggers like this: