Objavil/a: Janez Božič | 24/01/2010

GOZDNI REZERVATI IZGINJAJO

Gozdni rezervati so sestoji, ki so jih gozdarji namenoma prepustili naravnemu razvoju. Prvi v Sloveniji so bili iz gospodarjenja izločeni leta 1891, ko je gozdar Leopold Hufnagel v gozdnogospodarski načrt zapisal: »Naj tu ostane pragozd«. In je ostal. Rajhenavski pragozd je ohranil svoj pragozdni značaj kljub temu, da je rasel v neposredni bližini največjega lesnopredelovalnega obrata daleč naokoli. S tem in podobnimi pragozdovi se je pohvalila tudi naravovarstvena srenja, ko jih je leta 1920 omenila v Spomenici Odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov. Seveda se je varstvo izjemnih sestojev nadaljevalo tudi pozneje. Izreden razmah je doživelo med leti 1950 in 1990, ko so takratni gozdarji po celi Sloveniji inventarizirali ustrezne gozdne sestoje in nekatere izmed njih razglasila za gozdne rezervate.

Eden izmed takih je tudi gozdni rezervat Kobila, ki se nahaja v prostorsko zaključeni dolini kotlaste oblike skupne površine 353 hektarjev. (Toplo priporočam izlet) Oblika doline s strmimi stenami in vhodom preko ozke soteske je bila ključnega pomena za ohranitev naravovarstveno ugodnega stanja. Neugodne relijefne razmere so namreč intenzivno gospodarjenje z gozdom domnevno zadrževale kar do leta 1920. Kmalu nato pa je gospodarjenje prekinila druga svetovna vojna, do ponovnega gozdno gospodarskega izkoriščanja pa ni prišlo. Prostorsko zaključena dolina je tako postala tudi osnova za geomorfološko površinsko, hidrološko in botanično naravno vrednoto državnega pomena. Poleg tega se dolina Kobila nahaja znotraj Natura 2000 območja Gorjanci – Radoha, ki je bilo izločeno zaradi habitatnega tipa Bukovih gozdov in živalskih vrst medveda, risa, bukovega in alpskega kozlička ter velikega studenčarja. Po pomenu izstopajo Bukovi gozdovi, ki so sicer v Sloveniji splošno razširjeni, vendar jih je le malo tako dobro ohranjenih, saj tu najdemo tudi pragozdne sestoje.

Na žalost so gozdni rezervati v zadnjih letih doživeli številne spremembe. Najprej so med denacionalizacijo prešli v privatno last. Sledila je  Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Ur. list RS št. 88/ 2005, 56/2007) (Uredba), ki jo je  pripravilo Ministrstvo RS za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano (MKGP). S to uredbo so bili številni rezervati ukinjeni nakateri pa le zmanjšani, vendar večina teh ukinitev iz naravovarstvenega stališča ni bila sporna saj so najvrednejši gozdni rezervati kljub privatnem lastništvu ohranili svoj status.

Med novimi lastniki gozdov je bila ohranitev statusa »brez sečnje« sprejeta z mešanimi občutki. V prvotnih osnutkih Uredbe je status gozdnega rezervata ohranila celotna dolina Kobila, vendar se lastniki s tem niso strinjali in zato zahtevali, da se vsi sestoji, razglasijo za gospodarski gozd. Po pogajanjih so se na MKGP-ju odločili in tretjino (128 ha) gozdnega rezervata so z uredbo razglasili za varovalni gozd v katerem je gospodarjenje pod določenimi omejitvami možno. Za take primere Uredba sicer predvideva izdajo mnenja, ki bi omogočilo sečnjo pred uveljavitvijo novega  gozdnogospodarskega načrta vendar se lastniki za tak korak še niso odločili. Če ne prej nas težka odločitev čaka ob pripravi gozdnogospodarskega načrta.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

Kategorije

%d bloggers like this: