Objavil/a: Janez Božič | 07/01/2010

POPOTNIK SKOZI ČAS

V spomin šestim pragozdnim Hrastom Dobom, padlim 26. decembra 2001 v svojem 256 letu starosti.

Drevesa in z njimi gozdovi so za človeške pojme izredno dolgoživi organizmi oziroma ekosistemi. Za uradno najstarejše drevo na svetu krščanska civilizacija ne predstavlja niti polovice življenske dobe. V Sloveniji pa bi imeli predvsem macesni možnost doseči tisoč let in več. Vendar pa nam splošno sprejeta merila iz gospodarskih gozdov zelo kvarijo kriterije, saj le redka drevesa presežejo starost dvesto let.

PRAGOZD

Vedno seveda ni bilo tako, saj je gozd predvsem v medledenodobnimi časi prekrival skoraj celo Evropo in je bil neskončen in neranljiv. Do izuma kmetijstva so iz gozdne odeje izstopala le visokogorja, jezera in reke. Dolgoživost dreves in razprostranjenost gozda pa je praprebivalce Evrope navdihovala s strahom, spoštovanjem in ljubeznijo, saj so naši predniki v gozdu dobili tako hrano kot vodo, tako zavetje kot toplino. In zato ne preseneča, da so v gozdu našli tudi svetišča in vero. Kelti so sestavili drevesni horoskop, v katerem štiri prehode letnih časov označujejo enodnevni mejniki posvečeni hrastu, brezi, oljki in bukvi. Vikingi pa so smatrali, da svet stoji na Jesenovem drevesu. Grki so se klanjali cipresam v Asklepijevem svetišču, Jezus pa si je za zadnje počivališče tuzemskega življenja izbral oljčni gaj. A ti časi so že daleč. Kultiviranje je pospeševala kulturo in kultura kultiviranje. Poplavni gozdovi hrasta doba so nam tako dali najplodnejša polja. Ob omembi pragozdov danes večina ljudi tako ne pomisli več na Evropo. Vendar nam je tudi v Evropi uspelo ohraniti nekaj pragozdov oziroma pragozdnih ostankov. Eden izmed njih se nahaja tudi v Krakovskem gozdu pri Kostanjevici na Dolenjskem.

KRAKOVSKI GOZD

Na poplavnih ravnicah Krke raste največji strnjen kompleks poplavnega gozda hrasta in belega gabra v Sloveniji. To je zadnji slovenski ostanek obsežnih poplavnih gozdov panonske ravnice, gozdov po katerega drevesih so lahko veverice z veje na vejo skakale iz Benetk do Beograda in še dlje. Rimljani, ki so sicer častili Romulovi figi in dren na Palatinskem griču, so v teh gozdovih videli predvsem možnost svinjske paše. In ker so si pravico do svinjske paše lastili tudi njihovi nasledniki v temu prostoru, Slovani in Avari, je bilo najverjetneje potrebno nastaviti gozdarja, na katerega nas spominja poznorimski nagrobnik. Sicer pa je pritisk na gozd v Slovanskih časih upadel, saj so z razpadom Rimskega imperija propadla številna velika mesta, ki so bila v tistih časih neizčrpen ponor najrazličnejših dobrin. Ponovno se je pritisk na gozd povečal v srednjem veku, ko je bil Krakovski gozd last Kostanjeviškega samostana. Vendar se je fevdalni lastnik ubadal predvsem z malarijo, komarji in ostalimi neprijetnostmi zamočvirjenih ravnic in si želel gozd izkrčiti in ravnice izsušiti za zdravju primernejše in žepu koristnejše kmetijstvo. Les namreč takrat še vedno ni imel vrednosti in lastnik so uveljavljali predvsem pravico do lova, kar se odraža tudi v zgodnji zakonodaji gozdarskega področja. Ortenburški gozdni red iz petnajstega stoletja, ki je sicer veljal za gozdove Kočevske, tako niti v enem členu ne obravnava lesa, zato pa veliko pozornost posveti recimo polhom, da o plemeniti divjadi kot so ujede ne govorimo. Če les ni imel vrednosti pa ne pomeni, da ni imel tudi cene. Les hrasta doba dominantne vrste krakovskega gozda je tako na trgu dosegal visoke cene, saj je dajal visokokvaliteten les, vendar je bila cena predvsem odraz visokih transportnih stroškov, medtem ko cene proizvodnje lesa takrat še niso poznali. Češki gozdar Ressel je bil tako prvi, ki je premeril Krakovski gozd in naredil načrte za izsuševanje in gospodarsko izkoriščanje.

KRAKOVSKI PRAGOZD

Hkrati pa je bil Ressel tudi glasnik industrijske revolucije. Ko so kot glavni eksponat svetovne pariške razstave postavili Eiffelov stolp, so v slavonskih gozdovih posekali prahrast in njegovo deblo z vlakom prepeljali v Pariz . To je bil mogoče zadnji prahrast pragozdov poplavnih gozdov hrasta doba in belega gabra doline Panonskega morja.

REZERVAT KRAKOVSKI PRAGOZD IN RESSLOVA POT

Hkrati pa je bil to tudi čas razglašanja prvih pragozdnih rezervatov, saj so bili le tri leta pozneje razglašeni prvi pragozdni rezervati Slovenije. Razglasitve so sprva potekale le v gozdarskih krogih, leta 1952 pa se je zaščite najvrednejših gozdov lotila tudi takratna Jugoslavija. Če želite obiskati Rezervat Krakovski Pragozd vam priporočam, da daste kolo na vlak in se odpeljete v Novo mesto ali Krško. Od tam se s kolesom odpeljite do Kostanjevice na Krki in se izpred gostilne Žolnir peš odpravite po krožni markirani poti, ki vas bo preko polj, travnikov in gozda pripeljala do enega izmed slovenskih svetih gajev. Sveti gaji so bili med starimi Germani običajni, in celo za njihove današnje potomce bi težko rekli, da čaščenja dreves ne poznajo več. Kako resno je bilo to čaščenje nekdaj, lahko sklepamo iz okrutne kazni, ki je po starih germanskih postavah zadela tistega, ki si je drznil oluščiti lubje svetega drevesa. Temu so namreč izrezali popek, ga pribili na oluščeno mesto drevesa, nato pa nesrečneža tako dolgo gonili okoli drevesa, dokler se mu ni vse črevo navilo na deblo. Danes vam kaj takega ne grozi več, vendar vam poleg vlaka, kolesa in škornjev priporočam na pot ponesti tudi zvrhano dozo planinske etike in spoštovanja do narave.

Advertisements

Responses

  1. In 10 let po prvi objavi še fotografije 🙂


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

Kategorije

%d bloggers like this: