Objavil/a: Janez Božič | 04/01/2010

BIOLOŠKI POTENCIALI

ZAMISEL O PERMAKULTURI STA V SEDEMDESETIH LETIH RAZVILA AVSTRALCA BILL MOLLISON IN DAVID HOLMGREN. KAJ JE PERMAKULTURA?

Kako nekdo definira permanentno kulturo je zelo odvisno od tega, s kakšnega zornega kota gleda nanjo, saj se permakultura vse manj ukvarja s pridelavo hrane in vse več s kar najširšimi vidiki bivanja. Najpreprostejša definicija, s katero se strinjamo permakulturniki po vsem svetu je: “Permakultura je ustvarjanje ekosistemov, ki podpirajo človekovo bivanje.”

Kot primer permakulturnega načela bi omenil: »Uporabo bioloških potencialov«. Primeri za uporabo tega načela so številni. Nekatera drevesa nam lahko pognojijo tla, druga nas zavarujejo pred vetrom. Nekatere živali nam lahko rahljajo in čistijo vrt, druge nam lovijo miši. Z slamo lahko zastremo gredice ali pa zgradimo hiše. In prav pri slami se srečamo z naslednjim načelom: »Obnavljanje uporabljenih energij«. Slama je namreč svojo prvo nalogo, dvigovanje klasa k soncu že opravila. Katera bo njena druga naloga. Nam bo nudila zavetje pred mrazom in vetrom in nosila streho. Hiše iz slamnatih bal so tako postale simbol permakulturnega razmišljanja, saj od tu kmalu preidemo do načela: »Naj vsak del sistema opravlja čim več nalog«. Šest nalog smo že našteli in vsako izmed njih slama ob smotrni uporabi opravlja vsaj tako dobro kot ostali razpoložljivi materiali.
V naši okolici lahko prepoznamo številne permakulturne rešitve, ki so jih zasnovali ljudje, ki za permakulturo niso nikoli slišali. Naučite se jih prepoznati in jih preizkusite skozi celosten vpogled in druženje s somišljeniki.

 

Advertisements

Responses

  1. […] To drevo naj bi bila akacija (Robinia pseudoacacia). In? Napaka! Akacija je severnoameriška drevesna vrsta, ki so jo k nam prinesli zaradi dobre medovitosti, kvalitetnega lesa in hitre rasti, niso pa vedeli, da bo izkazala izreden potencial invazivnosti. Niso vse tujerodne vrste invazivne, toda ta je, tako kot rdeči polži – skratka nič, kar bi si želeli imeti v svojem vrtu. Mogoče akacija v Avstraliji, od koder prihaja permakultura, ni invazivna, toda v Sloveniji je. Nauk zgodbe je po mojem mnenju, da takšni recepti niso prenosljivi z enega kontinenta na drugega, včasih niso prenosljivi niti preko plota iz enega vrta na drugega. Toda permakulturna literatura vsebuje tudi načela, in ta so prenosljiva. Načelo, ki stoji v ozadju priporočila za sadnjo akacije, je: »Uporabljajte biološke potenciale.« […]

  2. […] uporaba bioloških potencialov; […]


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

Kategorije

%d bloggers like this: