Objavil/a: Janez Božič | 09/03/1999

ILEGALCI

drevesa potrebujejo pomočILEGALCI

Ilegalci so ljudje, ki se morajo zaradi svoje drugačnosti skrivati pred oblastmi. Analogijo lahko uporabimo tudi za drevesa. Drevesa so drugačna, oblast jih preganja in drevesa se skrivajo na površinah, ki oblastnikom niso na očeh.

SPOMIN

Spomnim se drevesa, to je bilo najboljše drevo v mestu, mogoče živi le še v mojem spominu, a upam, da ni tako. Rastlo je na majhni zaplati zemlje ob kandijskem križišču, med tako imenovanim »hotelom« Kandijo in pošto. To je bilo precej veliko drevo, visoko kakih deset metrov, deblo je bilo debelo okoli trideset centimetrov in je nosilo veličastno krošnjo. Ta krošnja je bližnjo okolico razveseljevala s senco, širšo pa z orehi. Drevo sem si zapomnil nekega jesenskega večera, ko sem pod orehom opazil več ljudi, ki so se po vseh štirih plazili po tleh, se vstajali, sklanjali, počepali, nosili vrečke v avto, skratka, nabirali so orehe. Najbolj prebrisan je imel celo psa, ki mu je stražil teritorij. Seveda sem se jim pridružil. Po opravljenem dejanju prilaščanja družbene lastnine smo poklepetali in ne boste verjeli, eden izmed njih je celo vedel, kdo je drevo posadil. Orehi so bili okusni, lahko so se luščili in bilo jih je veliko. Naslednje leto so drevo posekali.

URADNO STANJE

Obstajajo različni pridevniki, s katerimi okrasimo ljudi, ki delajo bedarije, toda tisti delavci, ki so izvedli grozodejstvo, so bili tam po ukazu in niso bili nič krivi. Delovni nalog seveda obstaja, toda ker so ti isti delavci posekali tudi v neposredni bližini rastočo tiso, ki spada med zaščitene drevesne vrste, je jasno, da tudi podpisnik naloga nima pojma. Seveda obstaja tudi delovna pogodba, s katero je nekdo zaposlil nekoga, ki nima pojma in je zato vsaj malo kriv….. Toda Don Kihot ni moj vzornik in tako se v boj s papirnatimi mlini na veter pač nisem podal. Če bi bila to edina protidrevesna akcija v mestu, najverjetneje ne bi reagiral, vendar je tak pristop očitno odraz splošne usmeritve mestnega urejevalca zelenih površin.

Tise so rastle tudi pred Rotovžem.

Pred Merkatorjem na Glavnem trgu so rastli topoli.

Na drugem koncu trga je nekoč rastel en maklen več …

Konec koncev so hoteli posekati Kettejev drevored, ki je vpisan v inventar Naravne in kulturne dediščine Slovenije. Računica pa je najverjetneje takšna, da posekaš drevo in odprtino zaliješ z asfaltom. Pobiralec parkirnine je že zaposlen in mestna površina, ki je še pred enim dnevom občini povzročala stroške vzdrževanja drevesa, ji danes prinaša stopetdeset tolarjev na uro. V neposredni bližini vodnjaka so letos posekali breze, upam, da ravnokar opisan scenarij ne bo obveljal tudi v tem primeru, saj je vodnjak že sedaj preveč vkleščen med avtomobile, kar njegovo estetsko funkcijo skoraj popolnoma ubije. Na drugi strani Glavnega trga pa, v posmeh vsem mojim razglabljanjem, raste drevored gabrov. Pred kratkim so jim povečali in uredili skromne gredice, ki jim pripadajo in s tem pokazali izjemno mero rahločutnosti. Torej urejevalec zelenih površin v mestu ni povsem protidrevesno razpoložen, mogoče je le rahlo zmeden. Seveda obstajajo urbanistični načrti, ki so jih pametni ljudje naredili za velike denarje, vendar jih raje ne omenjam, saj v njih mogoče piše, da je treba vsa drevesa v mestu iztrebiti, da bi mesto tako pridobilo ustrezen srednjeveški videz ali kaj podobnega. Kakorkoli že, na Glavnem trgu raste manj dreves kot jih je pred desetimi leti. Isto pa se dogaja tudi z zelenimi površinami. Veliko hiš v starem delu mesta se obnavlja, vsem obnovam pa je skupno to, da je hiši pripadajoča zelena površina po obnovi manjša kot pred njo. Mogoče se zdi, da je to neobhodno potrebno, vendar ni.

Zakaj to ni dobro? Drevesa poleg tega, da kradejo prostor avtomobilom, opravljajo še številne druge, ravno tako koristne funkcije: čiščenje zraka, ki je centru mesta neobhodno potrebno, saj na mestih kjer je trg zožen, smrdi kot v garaži, klimatska funkcija, ki jo poleti izraža hladna senca, pozimi pa ustavljanje vetra, in estetska funkcija, ki so jo izpričali številni slikarji…

NARAVNO STANJE

Moj vzornik je Masanobu Fukuoka, ki je pustil, da se papirnati mlini vrtijo v le njim razumljivem ritmu, in zasnoval neaktivno kmetijstvo. Na kratko je zasnovanje izgledalo tako, da je počasi opuščal vse aktivnosti, za katere je smatral, da na njegovem osem hektarjev velikem posestvu niso neobhodno potrebne, dokler ni samo še sejal in obiral. Sam je 1975 pri okoli osemdesetih letih obdeloval celo posestvo, in o vsem skupaj napisal še knjigo »The One Straw Revolution« in dosegel svetovno slavo. Temu se reče delati z glavo. Masanobu je močno vplival na Billa Mollisona, ki je definiral permakulturo, ki bi jo lahko opredelili kot ustvarjanje človeka podpornih sistemov. Po njegovo je prvi korak opazovanje smeri, v katero deluje narava, sledi dokumentiranje stanja in opažanj, nato izdelava dolgoročnega in kratkoročnega načrta, izvedba, in seveda nazadnje kontrola, ki je uvod v nov krog, ki se zopet začne pri opazovanju in ponovi. Pet korakov proti večnosti.

Celo Slovenijo je v daljni preteklosti preraščal gozd, ki ima torej tudi na Kapitlju svojo domovinsko pravico. Seveda ljudje za svoje potrebe potrebujemo negozdne površine in si jih tudi zaslužimo. Toda narava vztraja in nam poskuša povedati, da je rastlinska biomasa v vsakem ekosistemu neohodno potrebna in je kot taka nosilec številnih krajinskih kvalitet. Številna semena padajo na vse površine doline, tudi cestne, strešne … in tudi na zelene mestne površine. Semena vzklijejo, drevesa rastejo, komunalci jih sekajo. Seveda je pametno posekati drevo, ki grozi, da bo s koreninami razžrlo temelje knjižnice, toda nekatera drevesa so izbrala dobre položaje. Poganjajo iz okrasnih grmičkov, se skrivajo v živih mejah ali celo preraščajo večje in manjše zapuščene površine.

Če ste zelo zagreti, lahko greste v drevesnico, kupite drevo, recimo oreh, in ga posadite na zelenico pred blokom, za podrobnosti pa si oglejte sadjarski priročnik.

Če nimate denarja, lahko primerno sadiko poiščete v naravi, jo vzgojite do za vstop v park primerne velikosti, in nadaljujete po prej opisanem postopku.

Če pa nimate niti denarja niti časa, pa lahko naredite oporni kol za drevo. Kol naj bo čimbolj podoben tistim, ki jih uporablja komunala!? V naravi poiščeš drevo, ki je samo pognalo na primerni površini, kol močno zabiješ v zemljo, čimbliže drevesu, in drevo privežeš ob kol – ne premočno. Nato vzameš še prazno pločevinko, ji odrežeš dno in vrh ter prerežeš po dolgem. Dobljeni tulec skleneš okoli drevesnega debla, tik ob zemlji in s tem preprečiš, da bi drevo uničili s kosilnico na laks, se ob njem fotografiraš in z upanjem, da si opravil dobro delo, odideš domov in napišeš članek.

Seveda bi to lahko počeli tudi delavci podjetje Rast, ki je kot izgleda zadolženo za nekatere mestne površine, vendar je hitro, kvalitetno in poceni najverjetneje v nasprotju z njihovimi poslovnimi načeli.

PREDLOG SPREHODA

Ko boste šli naslednjič v Ragov log, pojdite s kandijskega križišča mimo pošte in nato ob vrtovih do konca ograje. Tu se razglejte. Podrobno si oglejte nekakšno grmovje, v njem raste veliko dreves, najverjetneje ne boste spregledali velikega oreha in sosednje češnje, ki že leta razveseljujejo mimoidoče s senco, šumenjem, plodovi in ptičjim petjem. Poleg teh dveh ilegalcev, ki jima je uspelo mimo vseh urbanističnih načrtov doseči zrelost, je v grmovju še mnogo njunih otrok, ki potrebujejo pomoč, oporo in srp, ki bi jih osvobodil konkurence in jim dal potreben polet. Dvajset ljudi bi v eni uri zapuščeno površino spremenilo v sadovnjak. Naslednjih dvajset bi čez dvajset let postavilo klopce in sadovnjak spremenilo v park. Poleg tega pa imajo drevesa pravico do tega prostora in si ga tudi zaslužijo.

Objavljeno: Park, letnik 2, številka 7, stran2

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

Kategorije

%d bloggers like this: