PERMAKULTURA
OPOZORILO: Pozor, permakultura bo spremenila vaše življenje, če večjih sprememb življenjskega sloga nimate v načrtu raje preberite kak drug članek!
Iz novodobnih gibanj prihaja v vsakdanjo rabo mnogo najširše uporabnih sistemov, načel, pojmov… Eden izmed teh je bil tudi ekologija. Beseda je iz prvotnega pomena, ki se je izgubil v antični davnini, prerasla v vsesplošno rabo in tako na žalost nihče več ne ve, kako naj si ga v današnji situaciji razlaga. Vendar to pomeni tudi, da so bila ekološka načela široko sprejeta na najrazličnejših področjih in tam s pridom tudi uporabljena. Pa tudi zlorabljena, kajti v pionirskih časih nihče ni pomislil, da bi besedo zaščitil, kot recimo blagovno znamko, logotip ali patent, in jo nato preudarno podeljeval v uporabo tistim, ki se na stvar spoznajo. Tako lahko danes kdorkoli prodaja recimo ekološke igrače iz plastike, s pesticidi pridelano ekološko hrano in podobno.
Vendar novodobna gibanja skrivajo še številne zaklade. Eden izmed njih je trajnost ali s tujko permanentnost. Avstralca Bill Mollison in David Holmgren sta združila besedi permanentna in agrikultura ter tako spočela svetovno gibanje permakulture. S to besedo sta označila ducat načel, katerih upoštevanje vam omogoči izgradnjo stabilnega sistema, ki bo kar najbolje izkoriščal razpoložljive danosti bivalnega okolja in vam omogočal zadovoljitev vaših potreb. Permakulturni aktivisti so nato po vsem svetu ustvarjali permakulturne sisteme, v katerih so si pridelali hrano, pijačo, energijo za ogrevanje, si zagotovili stanovanje ali pa celo gorivo za pogon avtomobila in obleko. Bistveno pa je bilo, da so se učili in ustvarili številne objekte, ki lahko služijo za prestavitev kako je možno teorijo prevesti v prakso.
Vendar na kmetijstvo ni mogoče gledati izolirano, kajti že pokrajina, ki nas obdaja, je rezultat kmetijstva. In uspešno kmetijstvo, v povezavi z učinkovito upravo, je bilo osnova za razvoj moderne kulture. Po drugi strani pa je kmetovanje odraz naše kulture. Celo pojma kultura in kmetijstvo sta neločljivo povezana. Danes bolj znan vidik besede kultura je sociološki, recimo, kultura kot umetnost. Pomen povezan z obdelovanjem zemlje – kultiviranjem, pa je v uporabi mnogo redkeje. Če pogledamo zgodovino civilizacije torej vidimo tudi zgodovino kmetijstva.
V odgovor neločljivi povezanosti kmetijstva in družbe so tako že kmalu po začetku permakulturnega gibanja nehali govoriti o permanentni agrikulturi in začeli besedo permakultura razlagati kot permanentna kultura. Permakulturni aktivisti so s tem svojo dejavnost razširili na najširša področja: zeleni denar, življenje v skupnosti, ekonaselja, pridelava hrane v mestih… To so le nekatera področja, kjer so permakulturni načrtovalci dosegli največje uspehe. Permakulturna načela, ki jih je Bill Molison raziskoval v pragozdovih Tasmanije, so bila tako prenesena v vsakdanje življenje.
Čeprav permakultura sloni na široko zastavljenih načelih, je izredno natančno določena. Že vsako izmed načel zagotavlja določeno stopnjo približanja naravi. V medsebojni kombinaciji pa upoštevanje načel zagotavlja nadgraditev bivalnega okolja v svojstven ekosistem. Ta ekosistem nas bo usmerjal v razmišljanje, da vsak lahko prispeva nekaj za boljši jutri. Če bomo obravnavali naravo kot svojega prijatelja, bomo lahko vzpostavili način življenja, ki ne bo porabil veliko energije in sploh nič strupov, poleg tega pa bo vzdrževanje dobro zastavljenega sistema potrebovalo vse manj in manj našega dela.
Objavljeno: v Zelenem krogu, letnik 1, številka 3, stran 14, 2008
